NA OKO

Kolumna Miše Terček: Ljubljanske zgodbe

V Ljubljani je nedvomno živelo veliko fascinantnih osebnosti, Zgodbe s prepiha pa razkrivajo nekaj najbolj izstopajočih.
Fotografija: Nocoj bo na sporedu prva epizoda dokumentarne serije o zanimivih Ljubljančankah in Ljubljančanih. FOTO: INVIDA
Odpri galerijo
Nocoj bo na sporedu prva epizoda dokumentarne serije o zanimivih Ljubljančankah in Ljubljančanih. FOTO: INVIDA

Nocoj ob 20. uri bo na 1. programu TV Slovenija premiera dokumentarne serije Zgodbe s prepiha. V celoti si jo je mogoče ogledati tudi na spletu – nekateri ste jo morda že videli, zdaj pa bo končno na voljo tudi na malih zaslonih ter tudi v spletni knjižnici javne televizije. Doku serija je sestavljena iz šestih epizod, ki govorijo o zgodovini Ljubljane. Na te zgodovinske dogodke danes gledamo drugače in v epizodi ironično presodimo, kako in zakaj so za nas relevantni. Izjave zgodovinarjev obogatijo animirani deli, sicer pa so na obravnavane zgodovinske lokacije naše prestolnice postavljene različne osebnosti, ki so tako ali drugače povezane z dotično tematiko. Zgodbe s prepiha so nastajale kar tri leta, v njih pa se sprehodimo skozi 400 let bogate ljubljanske zgodovine – od čarovnice, ki so jo zažgali na gradu, mimo skrivnostnega, spletkarskega Gruberja pa vse do začetka druge svetovne vojne.

Šest kratkih zgodb, dolgih med 20 in 25 minut, je delo režiserja Urbana Zorka, ki je zakrivil že več dokumentarnih in igranih filmov, med drugim Zeleno utopijo, Jašek in Betonske sanje. Scenarije je pripravila Iza Strehar, prejemnica nagrade vesna za najboljši scenarij Prasica, slabšalni izraz za žensko, direktor fotografije je Darko Sintič, montažo je prevzel Miha Šubic, ilustracije je pripravila priznana ilustratorka Eva Mlinar, idejno zasnovo za serijo pa producentka Maja Zupanc.

Prva bo na vrsti epizoda Čarovnica, ki govori o Anici Gorjup, obtoženi čarovništva. O njej sicer ni veliko znanega, edini podatki, ki so jih raziskovalci serije našli o njej, so zapisani na 400 let starem rabljevem računu. V njem je natančno popisano, kako so jo naši predniki mučili in pozneje usmrtili. Drugi del serije, podnaslovljen Mojster, bo namenjen Gabrijelu Gruberju, najbolj znanemu po svojem prekopu. A ta nenasitni ambicioznež je bil sicer pravi multipraktik svojega časa, saj je bil inženir, učitelj, izumitelj in politična velesila v eni osebi. Gruber, v svojih prizadevanjih, da bi Ljubljano spremenil v dragulj imperija, je stopil na žulj tako cesarici kot lokalcem. Obtožili so ga celo korupcije in kasneje izgnali, kar pa mu je dalo še dodaten zagon.

Tretja epizoda bo posvečena Dami v črnem oziroma Mariji Murnik Horak, na prvi pogled običajni meščanski gospodinji 19. stoletja. Poročena je bila z ambicioznim odvetnikom Ivanom Murnikom, ki je bil zaradi svojih številnih obveznosti pogosto odsoten. A Marija je namesto osamljenosti izbrala akcijo ter aktivirala Ljubljančanke, ustanavljala društva in med ženskami dvigovala narodno, skoraj (za tiste čase) feministično zavest. Četrta epizoda je prav tako posvečena ženski, in sicer Josipini Šumi oziroma, kot pravi podnaslov – Gospe z bomboni, ki se je poročila s slaščičarjem Francem Šumijem, s katerim sta se preselila na Kongresni trg in tam odprla trgovino s slaščicami. A njun odnos je kmalu začel razpadati, zato se je Josipina odločila za ločitev. Slednja je bila za 19. stoletje nekaj nenavadnega. Posel s slaščicami je nato nadaljevala sama in iz njega zgradila pravi imperij.

Peti del doku serije je posvečen protestom proti nemški oblasti in zgodbi dveh mladih junakov, gimnazijca Ivana Adamiča in tiskarja Rudolfa Lundra, ki se jima med sprehodom po ljubljanskih ulicah leta 1908 za vedno spremeni življenje. V zadnji (šesti) epizodi pa bo nastopil Hinko Smrekar, znani ekscentrični karikaturist in slikar, ki ga je zaradi uporništva usmrtila italijanska fašistična oblast.

V Ljubljani je nedvomno živelo veliko fascinantnih osebnosti, Zgodbe s prepiha bodo zgolj razkrile nekaj najbolj izstopajočih. Vredno ogleda.

Predstavitvene informacije

Predstavitvene informacije