NA KOŽO

Kolumna Domna Mala: Petek, 13.

Vraž se je težko otresti, zakoreninjene so v nas iz ljudskih pravljic, pripovedovanj naših babic, mam.
Fotografija: Zadnja večerja, Leonardo da Vinci. FOTO: Leonardo Da Vinci
Odpri galerijo
Zadnja večerja, Leonardo da Vinci. FOTO: Leonardo Da Vinci

Imam dvojno hernijo, obrabljena kolk in koleno – zato ne smete hoditi v hrib, je rekel ortoped, madonca, kot da živim na ljubljanskem morostu in ne sredi suhokranjskih holmcev, za operacijo ste pa premladi, saj jih imate šele 52 (in jaz njemu, da če se takoj zdaj postavim v vrsto, bom itak blizu 60. dočakal obe operaciji) –, vsaki dve leti dobim nova očala, še dobro, da nimam paraskavedekatriafobije. Ta, ena najtežje izgovorljivih in tudi najdaljših slovenskih besed, pomeni strah pred petkom, 13.

Ni ravno huda bolezen, je pa nadležna za menda 60 milijonov ljudi po vsem svetu, bolehala sta celo Franklin Delano Roosevelt, ki je v veliki gospodarski krizi uresničil program New Deal in vodil ZDA v drugo svetovno vojno, ter znameniti vojskovodja Napoleon Bonaparte. Ne vem, kaj naredijo na ta usodni datum, se zaklenejo v stanovanja in zlezejo pod kovtre, ampak še zdaleč niso edini pod stresom. Milijoni in milijoni ljudi nimajo te diagnoze, so pa vraževerni. Tudi sam sem v sredo pregledoval svoje službene zadolžitve in sam pri sebi, ne bom se sramotil na glas, ugotovil, glej ga, dežurni urednik sem ravno v petek, 13. Ne pričakujem torej, da bom danes kaj zamočil, če pa slučajno bom, vem, kaj je krivo. Oziroma, kdo. Juda Iškarijot, ki je bil 13. gost na zadnji večerji Jezusa Kristusa. Slednji jo je sicer organiziral v četrtek, a verjamem, da so kelihe nagibali tudi še globoko v petek. Sploh ker Jeruzalem leži v Ljutomersko-Ormoških goricah.

Vraž se je težko otresti, zakoreninjene so v nas iz ljudskih pravljic, pripovedovanj naših babic, mam. Še vedno potrkamo ob les, se nikakor ne sprehodimo pod lestvijo, nikomur ne zaželimo rojstnega dneva predčasno, ne podarjamo nožev ali škarij, primemo se za gumb, ko vidimo dimnikarja, ko zaslišimo kukavico, upamo, da imamo v žepu kakšen evro.

Ko sva se zadnjič peljala skozi vas in je pred nama cesto prečkala mačka, je žena trikrat pljunila čez ramo. Zakaj si pa to naredila, sem jo vprašal, saj je šekasta?! Ziher je ziher, je rekla.

Jaz to naredim samo, če je čisto črna.

Več iz te teme:

Predstavitvene informacije

Predstavitvene informacije