NA KOŽO
Dobrodošli, dragi turisti!
Bi se znalo zgoditi, da se bomo letos tudi mi pritoževali nad tem, da imamo turistov preveč?
Odpri galerijo
Ko sva z možem pred časom obiskala prijatelje na Dunaju, sva slišala pritožbe, češ, na Dunaju skorajda ne slišiš več jezika domačinov. Gneča na vseh ključnih turističnih točkah je nepopisna, pa naj bo to znamenita nakupovalna ulica Kärntner Strasse, katedrala sv. Štefana, muzeji, galerije, zabaviščni Prater, znameniti park z dvorcem Schönbrunn ali najstarejši živalski vrt na svetu. Dunaj res ponuja razkošje oglednih točk. Turistov je toliko, da domačine že motijo, četudi to prinaša v mesto in državo neustavljivi tok denarja. Za nas, ki prihajamo iz turistično manj poznane države, so takšne težave nerazumne. Morebiti pa ne za dolgo.
Zadnji aprilski delovni ponedeljek, na dan med dvema nedelovnima dnevoma, je bila pot okoli Blejskega jezera obarvana povsem multinacionalno. Verjetno je bilo to najbolj jezikovno pisano doživetje, odkar kot domačinka iz sosednje vasi krožim okoli jezera zaradi teka ali zgolj sprehoda. Angleščina je bila razumljivo najbolj pogost pogovorni jezik sprehajajočih se, veliko je bilo Italijanov, gotovo zaradi njihovih predstavitvenih stojnic pod hotelom Park. Slišali smo Madžare, Srbe, Ruse, Poljake, Špance, Nemce, Avstrijce. Pozdravljali so nas sprehajalci, ki so po zunanji podobi nedvomno spadali v eno od držav vzhodne Azije. Pletnarji so se izmenjevali na obrežju kot na tekočem traku, en čoln je odpeljal, drugi je imel že polovico gostov, tretji se je vračal z ogleda otoka. V kopališču Zaka so končevali montažo povsem nove lesene terase tamkajšnje restavracije, obnovljen je zanikrni kiosk. Vila Prešeren na drugem koncu je bila nabito polna. Vse je teklo, kot v turizmu mora teči. Bi se znalo zgoditi, da se bomo še letos tudi mi pritoževali nad tem, da imamo turistov preveč? Hoteli na Bledu so za poletno sezono že skorajda povsem zasedeni. Gostinci neutrudno iščejo delavce vseh poklicev. Smo na takšno zanimanje gostov pripravljeni? Imamo infrastrukturo? Imamo strategijo? Kako ohraniti harmonijo lokalnega in turističnega življenja? Ne le na Bledu, povsod pri nas. Imamo vse odgovore? Iz izkušenj drugih bi se lahko mnogo naučili.
Zadnji aprilski delovni ponedeljek, na dan med dvema nedelovnima dnevoma, je bila pot okoli Blejskega jezera obarvana povsem multinacionalno. Verjetno je bilo to najbolj jezikovno pisano doživetje, odkar kot domačinka iz sosednje vasi krožim okoli jezera zaradi teka ali zgolj sprehoda. Angleščina je bila razumljivo najbolj pogost pogovorni jezik sprehajajočih se, veliko je bilo Italijanov, gotovo zaradi njihovih predstavitvenih stojnic pod hotelom Park. Slišali smo Madžare, Srbe, Ruse, Poljake, Špance, Nemce, Avstrijce. Pozdravljali so nas sprehajalci, ki so po zunanji podobi nedvomno spadali v eno od držav vzhodne Azije. Pletnarji so se izmenjevali na obrežju kot na tekočem traku, en čoln je odpeljal, drugi je imel že polovico gostov, tretji se je vračal z ogleda otoka. V kopališču Zaka so končevali montažo povsem nove lesene terase tamkajšnje restavracije, obnovljen je zanikrni kiosk. Vila Prešeren na drugem koncu je bila nabito polna. Vse je teklo, kot v turizmu mora teči. Bi se znalo zgoditi, da se bomo še letos tudi mi pritoževali nad tem, da imamo turistov preveč? Hoteli na Bledu so za poletno sezono že skorajda povsem zasedeni. Gostinci neutrudno iščejo delavce vseh poklicev. Smo na takšno zanimanje gostov pripravljeni? Imamo infrastrukturo? Imamo strategijo? Kako ohraniti harmonijo lokalnega in turističnega življenja? Ne le na Bledu, povsod pri nas. Imamo vse odgovore? Iz izkušenj drugih bi se lahko mnogo naučili.