NA EKS
Dejan Vodovnik: Nočni kravji koncert
Na srečo je nastopajočih s kravjimi zvonci med aktualnimi zabavljači na naših odrih – tudi med tistimi z irhastimi hlačami in jodlanjem – malo.
Odpri galerijo
Kravji duet
Kar je res, je res! Tudi kravji zvonci so inštrument. Poleg vsega so nedvomno del tradicionalne alpske kulture. In še nekaj: kravji zvonec sodi med – idiofone, kamor spadajo tudi zvončki, vibrafon (ne vibrator, če bi kdo nemara pomislil), fleksator, cevni zvonovi, gong, tamtam, triangel, činele in cabas.
Oni dan, na koncertu znanih slovenskih skupin, je beseda dala besedo in taista beseda je nanesla tudi na kravje zvonce.
V svetu je kar nekaj skupin, še posebno v alpskem delu, ki imajo v sestavi kravje zvonce kot del »uradnih inštrumentov«. Celo pesmi, napisane posebno za kravje zvonce, obstajajo.
Je pa tudi res, da so bili kravji zvonci izvorno namenjeni za pomoč pri sledenju zablodelih živali, kravam pa so olajšali, da so ostale v bližini črede na gorskih pašnikih. Tam cingljanje zvoncev, za katere imajo pastirji tenak posluh – izkušeni med mnogimi takoj razloči zvonec svoje živine in takoj ve, ali je nemirna, se pase ali počiva –, ustvarja prav posebno razpoloženje.
In kaj se je zgodilo. Nenehno zvonjenje in cingljanje lahko postane tudi zelo moteče. S sodnim sklepom, ki je hud udarec alpski tradiciji naše severne sosede, so kmetu v idiličnem mestecu Stallhofen prepovedali uporabo kravjih zvoncev, saj so se tamkajšnji prebivalci vse pogosteje pritoževali, da zaradi nočnih koncertov krav in njihovega neprestanega cingljanja ne morejo več spati.
Na srečo razsodba, stara nekaj let, ni postala zgled, ki bi vodil k umiku kravjih zvoncev po vsej Avstriji in njenih alpskih sosedah. Podoben primer so imeli pred leti tudi v francoskih Alpah, kjer so prebivalci vasi Villaz tožili lastnika 70-glave črede krav, češ da nočno pozvanjanje moti njihov spanec in kali mir idile gorskega domovanja. V tem lahko prepoznamo tudi spreminjajoči se sociološki obraz podeželja – večino tožb vlaga nov tip podeželskih prebivalcev: nekdanji meščani, ki so prišli iskat svoj mir, tam pa so jih vznemirile rustikalne nadloge v zvočni obliki kikirikajočih petelinov, gagajočih rac in gosi, lajajočih psov, zvonjenja cerkvenih zvonov ...
Zanimivo prigodo s kravjimi zvonci na našem, domačem dvorišču pa hranijo tudi arhivski dokumenti.
Pred dobrimi sto leti je bilo oviranje parlamentarne razprave z vpitjem, razbijanjem in trobljenjem, imenovano obstrukcija, zelo priljubljena politična metoda. Tudi na tedanjem Kranjskem. Katoliška stran se je po letu 1901 angažirala za splošno volilno pravico, liberalci pa so zaradi vpliva katoliških ustanov na podeželju temu nasprotovali ali volilno pravico pogojevali s prepovedjo agitacije »z duhovniške prižnice in spovednice«. Ko je dal ministrski predsednik marca 1906 kranjskemu deželnemu zboru predlog volilne reforme, je postalo liberalcem jasno, da je ta pisana na kožo »klerikalcem« in nemški stranki. Zato so se odločili za obstrukcijo. Na seji 4. aprila 1906 so »napredni« poslanci nenadoma izpod klopi potegnili »vsakovrstne instrumente« in »začel se je infernalen ropot«. Liberalni Slovenski narod je zapisal, da je občinstvo v galeriji glasno spodbujalo liberalne poslance: »Klerikalci so lopovi, klerikalci so lumpi, izdajalci! Hrup je bil nepopisen. Klerikalci so bili bledi kot smrt in so tavali sem-in-tja.«
Novinar katoliškega Slovenca tega ni slišal, si je pa zapomnil, da je občinstvo zaklicalo liberalnemu poslancu, ki je vihtel kravji zvonec: »Na vrat obesite zvonec!«
Liberalni Slovenski narod je s ponosom zapisal, kakšen učinek je imelo to hrupno orožje: »Instrumentov je bilo vse polno v zbornici, a prišli so še hujši, taki, da so se omehkuženim ljudem kar živci trgali, namreč velikanske činele in velikanski boben ter piščal za avtomobile. Ko je Pirc udarjal ob činele, so Nemci in klerikalci kar bežali iz zbornice.« Časnik Slovenec se je ironično zabaval nad najglasnejšim liberalnim »triom«: »Ob 1/4 12 ropotajo samo trije liberalci. Hribar na bicikliško piščalko. Pirc z možnarjem in Tavčar z renicami, od katerih se kar ločiti ne more. Hribarja boli že roka; Pirc izvleče iz žepa flaškon in se krepča s šnopsem.« Prebudila pa sta se liberalna poslanca, »Arko in Ferjančič«, in znova začela zvoniti »s kravjim zvoncem. Pri tem se opaža, da je Ferjančič svoj poklic res zgrešil.«
Deželni predsednik se je sčasoma naveličal in prekinil sejo.
In tako so kravji zvonci postali ne le del pašnikov pod alpskimi planinami, ampak tudi del političnega vsakdana. Na srečo je nastopajočih s kravjimi zvonci med aktualnimi zabavljači na sceni – tudi med tistimi z irhastimi hlačami in jodlanjem – malo.
Vendar nikoli ne veš, kdaj in od kod se nesreča pojavi.
Oni dan, na koncertu znanih slovenskih skupin, je beseda dala besedo in taista beseda je nanesla tudi na kravje zvonce.
V svetu je kar nekaj skupin, še posebno v alpskem delu, ki imajo v sestavi kravje zvonce kot del »uradnih inštrumentov«. Celo pesmi, napisane posebno za kravje zvonce, obstajajo.
Je pa tudi res, da so bili kravji zvonci izvorno namenjeni za pomoč pri sledenju zablodelih živali, kravam pa so olajšali, da so ostale v bližini črede na gorskih pašnikih. Tam cingljanje zvoncev, za katere imajo pastirji tenak posluh – izkušeni med mnogimi takoj razloči zvonec svoje živine in takoj ve, ali je nemirna, se pase ali počiva –, ustvarja prav posebno razpoloženje.
In kaj se je zgodilo. Nenehno zvonjenje in cingljanje lahko postane tudi zelo moteče. S sodnim sklepom, ki je hud udarec alpski tradiciji naše severne sosede, so kmetu v idiličnem mestecu Stallhofen prepovedali uporabo kravjih zvoncev, saj so se tamkajšnji prebivalci vse pogosteje pritoževali, da zaradi nočnih koncertov krav in njihovega neprestanega cingljanja ne morejo več spati.
Na srečo razsodba, stara nekaj let, ni postala zgled, ki bi vodil k umiku kravjih zvoncev po vsej Avstriji in njenih alpskih sosedah. Podoben primer so imeli pred leti tudi v francoskih Alpah, kjer so prebivalci vasi Villaz tožili lastnika 70-glave črede krav, češ da nočno pozvanjanje moti njihov spanec in kali mir idile gorskega domovanja. V tem lahko prepoznamo tudi spreminjajoči se sociološki obraz podeželja – večino tožb vlaga nov tip podeželskih prebivalcev: nekdanji meščani, ki so prišli iskat svoj mir, tam pa so jih vznemirile rustikalne nadloge v zvočni obliki kikirikajočih petelinov, gagajočih rac in gosi, lajajočih psov, zvonjenja cerkvenih zvonov ...
Zanimivo prigodo s kravjimi zvonci na našem, domačem dvorišču pa hranijo tudi arhivski dokumenti.
Pred dobrimi sto leti je bilo oviranje parlamentarne razprave z vpitjem, razbijanjem in trobljenjem, imenovano obstrukcija, zelo priljubljena politična metoda. Tudi na tedanjem Kranjskem. Katoliška stran se je po letu 1901 angažirala za splošno volilno pravico, liberalci pa so zaradi vpliva katoliških ustanov na podeželju temu nasprotovali ali volilno pravico pogojevali s prepovedjo agitacije »z duhovniške prižnice in spovednice«. Ko je dal ministrski predsednik marca 1906 kranjskemu deželnemu zboru predlog volilne reforme, je postalo liberalcem jasno, da je ta pisana na kožo »klerikalcem« in nemški stranki. Zato so se odločili za obstrukcijo. Na seji 4. aprila 1906 so »napredni« poslanci nenadoma izpod klopi potegnili »vsakovrstne instrumente« in »začel se je infernalen ropot«. Liberalni Slovenski narod je zapisal, da je občinstvo v galeriji glasno spodbujalo liberalne poslance: »Klerikalci so lopovi, klerikalci so lumpi, izdajalci! Hrup je bil nepopisen. Klerikalci so bili bledi kot smrt in so tavali sem-in-tja.«
Novinar katoliškega Slovenca tega ni slišal, si je pa zapomnil, da je občinstvo zaklicalo liberalnemu poslancu, ki je vihtel kravji zvonec: »Na vrat obesite zvonec!«
Liberalni Slovenski narod je s ponosom zapisal, kakšen učinek je imelo to hrupno orožje: »Instrumentov je bilo vse polno v zbornici, a prišli so še hujši, taki, da so se omehkuženim ljudem kar živci trgali, namreč velikanske činele in velikanski boben ter piščal za avtomobile. Ko je Pirc udarjal ob činele, so Nemci in klerikalci kar bežali iz zbornice.« Časnik Slovenec se je ironično zabaval nad najglasnejšim liberalnim »triom«: »Ob 1/4 12 ropotajo samo trije liberalci. Hribar na bicikliško piščalko. Pirc z možnarjem in Tavčar z renicami, od katerih se kar ločiti ne more. Hribarja boli že roka; Pirc izvleče iz žepa flaškon in se krepča s šnopsem.« Prebudila pa sta se liberalna poslanca, »Arko in Ferjančič«, in znova začela zvoniti »s kravjim zvoncem. Pri tem se opaža, da je Ferjančič svoj poklic res zgrešil.«
Deželni predsednik se je sčasoma naveličal in prekinil sejo.
In tako so kravji zvonci postali ne le del pašnikov pod alpskimi planinami, ampak tudi del političnega vsakdana. Na srečo je nastopajočih s kravjimi zvonci med aktualnimi zabavljači na sceni – tudi med tistimi z irhastimi hlačami in jodlanjem – malo.
Vendar nikoli ne veš, kdaj in od kod se nesreča pojavi.
