NA KOŽO
Komentar Mateja Lahovnika: Prednost lepote
Večina volivcev nima niti časa niti volje, da bi se poglabljala v programe kandidatov.
Odpri galerijo
Raziskovalec znanega münchenskega ekonomskega inštituta je ugotovil, da je za uspeh na volitvah bolj pomembno, kako si videti, kot kaj govoriš in delaš. V svoji študiji ugotavlja, da je trditev mogoče posplošiti in da ni omejena le na posamezno državo. Volivci so pri izbiranju dali prednost lepoti kandidata oziroma kandidatke pred kompetentnostjo in celo pred tem, ali kandidati uživajo njihovo zaupanje.
Lepota je torej v politiki prednost. Študija je tudi pokazala, da igra lepota kandidatov največjo vlogo pri ideološko neopredeljenih volivcih in da je enako pomembna tako za volivke kot volivce. Ljudje smo vizualna bitja, in če je posamezen kandidat ali kandidatka zelo lep, si to običajno bolj zapomnimo kot kaj govori. Zanimivo je, da volivci po raziskavi povezujejo lepoto in kompetentnost, ker podzavestno predvidevajo, da so kandidati, ki jih prepričajo s svojim videzom, tudi sposobnejši.
Zato v politiki nikjer po svetu ne manjka filmskih igralk in igralcev ali na primer znanih novinark in novinarjev s televizijskih postaj. Že pred šestdesetimi leti je v ZDA standarde postavil John F. Kennedy in jih nato še utrdil filmski igralec Ronald Reagan. Pravilo je postalo, da kogar kamera ljubi, ima veliko prednost in lažje nagovarja neopredeljene volivce, ki nimajo vnaprej oblikovanih ideoloških kriterijev. V poslu je težko prodati izdelek, ki ni lep, in politika v tem smislu ni kaj dosti drugačna.
Navsezadnje podobno velja za šport. Najbolje plačani športniki pogosto niso nujno tudi najuspešnejši v svojih športih. Spomnimo se samo ruske teniške igralke Ane Kurnikove ali pa angleškega nogometaša Davida Beckhama, ki sta odlično tržila predvsem svoji podobi. Tudi za šampionko, kot je Lindsey Vonn, so bili smučarski uspehi potrebni, njena lepota pa zadosten pogoj za prepoznavnost v ZDA, kjer smučanje ni med bolj priljubljenimi športi.
Zato ni presenetljivo, da je lepota pomembna tudi v politiki. Večina volivcev pač nima niti časa niti volje, da bi se poglabljala v programe posameznih kandidatov in strank. Zato se pogosto zanesejo na to, kar slišijo, in še bolj na to, kar vidijo.
Lepota je torej v politiki prednost. Študija je tudi pokazala, da igra lepota kandidatov največjo vlogo pri ideološko neopredeljenih volivcih in da je enako pomembna tako za volivke kot volivce. Ljudje smo vizualna bitja, in če je posamezen kandidat ali kandidatka zelo lep, si to običajno bolj zapomnimo kot kaj govori. Zanimivo je, da volivci po raziskavi povezujejo lepoto in kompetentnost, ker podzavestno predvidevajo, da so kandidati, ki jih prepričajo s svojim videzom, tudi sposobnejši.
Zato v politiki nikjer po svetu ne manjka filmskih igralk in igralcev ali na primer znanih novinark in novinarjev s televizijskih postaj. Že pred šestdesetimi leti je v ZDA standarde postavil John F. Kennedy in jih nato še utrdil filmski igralec Ronald Reagan. Pravilo je postalo, da kogar kamera ljubi, ima veliko prednost in lažje nagovarja neopredeljene volivce, ki nimajo vnaprej oblikovanih ideoloških kriterijev. V poslu je težko prodati izdelek, ki ni lep, in politika v tem smislu ni kaj dosti drugačna.
Navsezadnje podobno velja za šport. Najbolje plačani športniki pogosto niso nujno tudi najuspešnejši v svojih športih. Spomnimo se samo ruske teniške igralke Ane Kurnikove ali pa angleškega nogometaša Davida Beckhama, ki sta odlično tržila predvsem svoji podobi. Tudi za šampionko, kot je Lindsey Vonn, so bili smučarski uspehi potrebni, njena lepota pa zadosten pogoj za prepoznavnost v ZDA, kjer smučanje ni med bolj priljubljenimi športi.
Zato ni presenetljivo, da je lepota pomembna tudi v politiki. Večina volivcev pač nima niti časa niti volje, da bi se poglabljala v programe posameznih kandidatov in strank. Zato se pogosto zanesejo na to, kar slišijo, in še bolj na to, kar vidijo.
