NA KOŽO
Kolumna Mateja Lahovnika: Razcvet ali životarjenje turizma
Kljub rekordni turistični sezoni smo tik pred razprodajo hotelov in stavko zaposlenih.
Odpri galerijo
Slovenija bo spet zabeležila rekordno turistično sezono. Že lani smo našteli več kot 4,9 milijona turističnih prihodov in 12,6 milijona turističnih prenočitev. Večino, okrog 70 odstotkov, ustvarijo tujci. Seveda pa je veliko bolj od števila prihodov turistov in prenočitev pomembno, koliko pri nas porabijo.
Množični turizem še ne pomeni, da s turizmom dobro služimo oziroma da ne bi mogli veliko bolje. Navsezadnje to dokazujejo nizke plače naših delavcev v turizmu, ki so daleč pod slovenskim povprečjem in za dve tretjini nižje kot v Avstriji. Povprečna plača v Sloveniji je 1080 evrov neto, v gostinstvu pa doseže 794 evrov z nadurami vred. To pomeni, da lastniki turističnih zmogljivosti s turističnimi storitvami ne znajo ustvariti dovolj dodane vrednosti, da bi zaposlene ustrezno plačali.
Želimo, da bi turisti spoznavali zelena, aktivna, zdrava pa tudi kulturna petzvezdična doživetja v Sloveniji. Zato pa potrebujemo tudi ustrezne strateške lastnike, ki bodo v turizem vlagali, storitve turistom ustrezno zaračunali, svoje zaposlene pa ustrezno plačali. V Sloveniji se nam, kljub rekordni turistični sezoni, spet dogaja razprodaja hotelov. Na državnem SDH sami ne znajo narediti finančne analize hotelskih družb v državni lasti, ampak bodo za to analizo plačali več kot 200 tisočakov neznanim hrvaškim svetovalcem. Ponavlja se zgodba izpred nekaj let.
Takrat so državna podjetja za več kot 40 milijonov evrov obnovila Rimske terme, potem pa jih je iz stečaja kupil ruski investitor za okrog osem milijonov evrov. Istrabenz pa je v Portorožu za okrog 100 milijonov obnovil hotel Kempinski, nato pa ga je kupil srbski investitor za samo četrtino tega zneska. Podržavljeni Istrabenz zaradi svojih dolgov spet začenja prodajo Istrabenz turizma, lastnika šestih hotelov v Portorožu, Sava Turizem pa je tik pred prodajo Term Lendava Madžarom. Največja žrtev tega lastniškega mešetarjenja so prav zaposleni, ki množično odhajajo v Avstrijo, Nemčijo ali Švico. Tam znajo lastniki svoje turistične kapacitete ustrezno tržiti, zaposlene pa primerno plačati.
Množični turizem še ne pomeni, da s turizmom dobro služimo oziroma da ne bi mogli veliko bolje. Navsezadnje to dokazujejo nizke plače naših delavcev v turizmu, ki so daleč pod slovenskim povprečjem in za dve tretjini nižje kot v Avstriji. Povprečna plača v Sloveniji je 1080 evrov neto, v gostinstvu pa doseže 794 evrov z nadurami vred. To pomeni, da lastniki turističnih zmogljivosti s turističnimi storitvami ne znajo ustvariti dovolj dodane vrednosti, da bi zaposlene ustrezno plačali.
Želimo, da bi turisti spoznavali zelena, aktivna, zdrava pa tudi kulturna petzvezdična doživetja v Sloveniji. Zato pa potrebujemo tudi ustrezne strateške lastnike, ki bodo v turizem vlagali, storitve turistom ustrezno zaračunali, svoje zaposlene pa ustrezno plačali. V Sloveniji se nam, kljub rekordni turistični sezoni, spet dogaja razprodaja hotelov. Na državnem SDH sami ne znajo narediti finančne analize hotelskih družb v državni lasti, ampak bodo za to analizo plačali več kot 200 tisočakov neznanim hrvaškim svetovalcem. Ponavlja se zgodba izpred nekaj let.
Takrat so državna podjetja za več kot 40 milijonov evrov obnovila Rimske terme, potem pa jih je iz stečaja kupil ruski investitor za okrog osem milijonov evrov. Istrabenz pa je v Portorožu za okrog 100 milijonov obnovil hotel Kempinski, nato pa ga je kupil srbski investitor za samo četrtino tega zneska. Podržavljeni Istrabenz zaradi svojih dolgov spet začenja prodajo Istrabenz turizma, lastnika šestih hotelov v Portorožu, Sava Turizem pa je tik pred prodajo Term Lendava Madžarom. Največja žrtev tega lastniškega mešetarjenja so prav zaposleni, ki množično odhajajo v Avstrijo, Nemčijo ali Švico. Tam znajo lastniki svoje turistične kapacitete ustrezno tržiti, zaposlene pa primerno plačati.
