Čari velike noči

Veliko je čarov velike noči. Tudi ta, da jo v nasprotju z drugim največjim krščanskim praznikom, božičem, častimo na različne datume. A vselej med 22. marcem in 25. aprilom, odvisno pač od prvega pomladnega ščipa; ta nastopi danes ob natanko 14.37. Vpliv polne lune je tako več kot dokazan. Pa ne le na cerkvene praznike, tudi ali zlasti na ljudi. Ne oziraje se, ali so cerkveni ali ta rdeči. Novodobne čarovnice v podobi prerokovalk in vedeževalk za čas ščipa, ki bojda kar kliče nase nesreče v vseh možnih pojavnih oblikah, odsvetujejo celo operacije, tudi puljenje zob, ter vsakršne tehtnejše pogovore ali dogovore. In če bi bil med množico tistih, ki se te dni trumoma podajajo v neusmiljen boj za 90 izpraznjenih parlamentarnih foteljev, bi v svoj predvolilni program zanesljivo prioritetno uvrstil uvedbo ministrstva za astrologijo. Ter mu kot prvo nalogo zapisal izdelavo luninega koledarja, po katerem bi mlaj nastopal izključno ob četrtkih. Kar bi bilo ob bojda preverjenem pozitivnem vplivu prazne lune edino kolikor toliko trdno zagotovilo za uspešnost sprejetih vladnih sklepov.
In kdo so največji častilci preostalih čarov velike noči? Zagotovo mesarji in rejci jajc. Naši žal edini južni sosedje so namesto nas izračunali, da bodo te dni po goltancih spustili kakih tisoč ton pretežno uvoženih šunk in dvajset milijonov jajc. Za vsaj približno spodobno velikonočno košarico, ki bo danes popoldne romala pod curke žegnane vode, naj bi štiričlanska družina v lepi njihovi odštela blizu 80 evrov. Tisti redki, ki bi hoteli od včeraj do pojutrišnjega ponedeljka zaužiti prav vse od Boga zapovedane dobrote, pa naj bi segli še globlje v denarnico; velikonočno kulinarično razvajanje naj bi jih stalo debelih 200 evrov. Verjamem, da slovenska matematika ni kaj dosti drugačna, prebral sem denimo napoved, da bo v čast Jezusovega vstajenja od mrtvih v deželici pod Alpami olupljenih vsaj 12 milijonov jajc. Za zdaj pretežno baterijske reje, kjer se na kvadratu kletke drenja vsaj 13 kokoši. Že prihodnje leto pa naj bi ekološko in humanitarno ozaveščeni Slovenci barvali jajca večinsko talne ali proste reje. Razlika bo predvsem v ceni. Pa dober tek!