SOSEDI NAVILI CENE

Primite se za denarnico: Hrvaška je najdražja

Po izračunih britanskih novinarjev bi štiričlanska družina v Zadru za enotedensko nastanitev, hrano, pijačo in druge izdatke potrebovala skoraj 3700 evrov.
Fotografija: Morske orgle v Zadru, ki je med britanskimi turisti zelo priljubljena destinacija. FOTO: SHUTTERSTOCK
Odpri galerijo
Morske orgle v Zadru, ki je med britanskimi turisti zelo priljubljena destinacija. FOTO: SHUTTERSTOCK

Največji britanski tabloid The Sun se je te dni razpisal o cenah letovanj, ki bodo letos veljale na stari celini. Zaradi negotovosti in popolne zmede, ki vlada okrog napovedanega izstopa Velike Britanije iz Evropske unije, se mnogi prebivalci na Otoku še vedno niso odločili, kam bodo letos šli na dopust, zato tudi ne hitijo preveč z rezervacijami hotelov. Prav ta neodločenost britanskih turistov, ki so sicer dobrodošli v vseh razvitih turističnih državah ob Sredozemskem morju, je spodbudila turistične delavce v nekaterih državah, da so to pomlad spustili cene aranžmajev.

Zadar je najdražji

Morske orgle v Zadru, ki je med britanskimi turisti zelo priljubljena destinacija. FOTO: SHUTTERSTOCK
Morske orgle v Zadru, ki je med britanskimi turisti zelo priljubljena destinacija. FOTO: SHUTTERSTOCK
Novinarji britanskega tabloida so obiskali šest krajev v Španiji (Palma de Mallorca in Costa del Sol), na Cipru (Pafos), v Bolgariji (Sončni breg pri Varni), Turčiji (Marmaris) in na Hrvaškem (Zadar) ter primerjali cene košarice v tamkajšnjih turističnih središčih. Iz tabele je razvidno, da poskušajo v Španiji, na Cipru in Bolgariji z znižanjem cen od 10 do skoraj 22 odstotkov glede na lansko sezono pritegniti čim več gostov, medtem ko so v Turčiji za malenkost povišali lanske cene, pa so v Zadru, ki je pri britanskih turistih zelo priljubljen, najbolj povišali cene penzionskih kot tudi zunajpenzionskih storitev. Kot so izračunali novinarji britanskega časopisa The Sun, bo štiričlanska družina v Zadru za enotedensko nastanitev, hrano, pijačo in druge izdatke potrebovala skoraj 3700 evrov, kar je bistveno več od cen na Sončnem bregu v Bolgariji, kjer bodo stroški znašali le malenkost več kot 2200 evrov.

Najbolj skrbni pri zbijanju cen so bili letos na Majorki na španskih sredozemskih Balearskih otokih in si s tem najbrž zagotovili kakšnega turista več. Kot so pred tedni poročali z največjega turističnega sejma v Evropi, se to že pozna na trgu. Ne samo britanski, zlasti nemški turisti so že marca skoraj pokupili večino kapacitet v španskih letoviščih, tako da v Španiji ni pričakovati dodatnega zniževanja. »Nemci so močno povečali število tedenskih poletov v Španijo, kar pomeni, da bodo vse nastanitve kmalu polne in bodo iskali alternative, pri tem pa smo lahko aktualni tudi mi,« je pred slovensko stojnico na nedavnem berlinskem turističnem sejmu Delovi dopisnici iz Berlina povedala Majda Rozina Dolenc iz nemškega predstavništva Slovenske turistične organizacije.

Obetaven začetek leta

Na to možnost so že lani opozarjali tudi turistični delavci v naši južni sosedi, saj lahko vnovični vstop Turčije in Grčije na trg množičnega turizma po vrsti slabih sezon zaradi begunskega vala ali politične nestabilnosti v Turčiji v letih 2015 in 2016 močno vpliva na turistične tokove. Na Hrvaškem so zdaj še zadovoljni z letošnjimi prvimi rezultati, saj se je število prenočitev v prvih dveh mesecih povečalo za 4,6 odstotka glede na isto obdobje lani (1,259.053 prenočitev). V hrvaških medijih pa preberemo, da bi lahko višje cene kot pri konkurentih vplivale na to, da Hrvaška letos ne bi presegla lanskega rekordnega dosežka, ko so prvič od samostojnosti s turizmom zaslužili več kot 10 milijard evrov. Hrvaški minister za turizem Gari Cappelli se je pred kratkim pohvalil, da so lani zaslužili več kot 12 milijard evrov, če upoštevamo, koliko so na počitnicah v blagajnah podjetij in pri posameznikih pustili tuji in domači turisti.

Slovenci so individualni gostje

In kako je v Sloveniji s povpraševanjem po hrvaških turističnih zmogljivostih? Direktorica predstavništva Hrvaške turistične skupnosti v Ljubljani Metka Bradetić nam je povedala, da smo Slovenci zaradi objektivnih razlogov, zlasti zaradi bližine številnih turističnih destinacij, izrazito individualni gosti (82 odstotkov individualno, 18 odstotkov agencijski gosti). Lani so individualni gostje iz Slovenije opravili več kot 8,6 milijona prenočitev, kar je štirikrat več od agencijskih gostov (slaba dva milijona). Slovenci so sicer na Hrvaškem lani opravili več kot tri milijone prenočitev v lastnih vikendih in apartmajih, kar je skoraj tretjina vseh prenočitev slovenskih gostov.

»Prvi večji val pričakujemo za prvomajske počitnice, ko se za slovenske goste začenja sezona. Kot ljubitelji kampiranja imajo pričakovano največ prenočitev v kampih in zavzemajo 32 odstotkov vseh prihodov in 27 odstotkov vseh prenočitev,« je še dejala Bradetićeva. O prodaji turističnih aranžmajev pa pravi, da so v povprečju na lanski ravni. Pričakujejo stabilno sezono, vsaj glede slovenskega trga. Lani je Hrvaška s slovenskega trga zaznala 1,5 milijona prihodov in 10,5 milijona prenočitev, kar je štiri odstotke več kot leta 2017.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije