ZAKONITO PREMOŽENJE
Frizerka lahko obdrži pol milijona evrov
Vlasta Mrčinko bo še naprej lahko mirno živela v razkošni hiši na Ptuju. Na sodišču ji je uspelo dokazati, da je iz zakonitih virov porabila 712.933 evrov.
Odpri galerijo
LJUBLJANA – Vlasta Mrčinko, ptujska frizerka in partnerica nekdanjega policista Aleksandra Vrbnjaka, si lahko oddahne. Še naprej bo lahko brez skrbi živela v razkošni vili z bazenom, shrambo in garažo, državi pa ji tudi ne bo treba plačati 327.170 evrov.
Mrčinkova je namreč le s frizersko plačo od 1. avgusta 2007 do konca leta 2013 zapravila skoraj milijon (964.476) evrov. Med drugim je financirala gradnjo omenjene luksuzne hiše, pa za skoraj 40.000 evrov kupila dve parceli, na lizing vzela audija A6 in beemveja X6, v najem za 800 evrov na mesec mercedez-benza ML 350 ter zase in za Vrbnjaka sklenila večje število življenjskih zavarovanj v skupni vrednosti 63.913 evrov (v večini primerov sta upravičenca njuna sinova). Država oziroma specializirano državno tožilstvo jo je zato vzelo pod drobnogled, saj je bilo prepričano, da za tako veliko zapravljanje denarja niso zadostovali dohodki, ki jih je napovedovala davkariji. Ker naj bi se izognila plačilu dohodnine v višini 423.999 evrov, je zoper njo vložilo zahtevo za preiskavo zaradi treh kaznivih dejanj davčne zatajitve. Za razliko v višini 540.477 evrov pa je menilo, da gre za domnevno nezakonito premoženje, odredilo finančno preiskavo in vložilo tožbo po zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI). Seveda je zahtevalo vrnitev tega zneska.
Glede na predloženo kupo-prodajno pogodbo ji je sodišče verjelo, da je 500.000 evrov dobila s prodajo prve družinske hiše županu občine Zavrč Miranu Vuku na Poljanski cesti na Hajdini v letu 2003. Prodali so jo, ker so se, kot je na sodišču pojasnjevala Mrčinkova, zoper Aleksandra leta 1999 začeli sodni postopki, »dve leti je bil v priporu zaradi tega, ker naj bi prodal pol kilograma marihuane«. Nakar so enajst let živeli v najeti hiši, ona pa je še naprej vodila frizerski salon. Družinski proračun se je po letu 2006, ko je Aleksander prišel iz pripora, precej izboljšal. »Vem, da se je ukvarjal s prodajo avtomobilov, pa s prodajo nogometnih igralcev, imeli smo diskoteko in lokal v Osojnikovi ulici na Ptuju. Rojevala sem, skrbela za hišo in imela svoj salon.«
Je pa na podlagi kupo-prodajnih pogodb verjela Mrčinkovi, da je Vrbnjak februarja 2005 na Ptuju prodal gostinski lokal za 104.323 evrov in diskoteko na Ptuju za 82.832 evrov. Ni sprejela zgodbe, da je po tem, ko je leta 2002 nogometnemu trenerju Dušanu Đuriču posodil 41.500 evrov, od slednjega za uslugo dobil še nagrado v višini 50.000 evrov. Verjela pa je, da je Vrbnjak dobil dodatnih 27.000 evrov po tem, ko je Djevetu Zeći posodil 173.840 evrov. Podvomila ni niti o tem, da je septembra 2006 Mrčinkovi njen oče Stanislav dal 12.520 evrov. Glede slednjega je ta povedala, da je šla k očetu po denar, ker ji je Vrbnjak v letu 2006 očital, da v skupno premoženje ne prispeva dovolj.
Kakor koli. Država je na koncu tožbo v celoti izgubila, morala pa bo tudi plačati 6998,20 evra pravdnih stroškov.
Mrčinkova je namreč le s frizersko plačo od 1. avgusta 2007 do konca leta 2013 zapravila skoraj milijon (964.476) evrov. Med drugim je financirala gradnjo omenjene luksuzne hiše, pa za skoraj 40.000 evrov kupila dve parceli, na lizing vzela audija A6 in beemveja X6, v najem za 800 evrov na mesec mercedez-benza ML 350 ter zase in za Vrbnjaka sklenila večje število življenjskih zavarovanj v skupni vrednosti 63.913 evrov (v večini primerov sta upravičenca njuna sinova). Država oziroma specializirano državno tožilstvo jo je zato vzelo pod drobnogled, saj je bilo prepričano, da za tako veliko zapravljanje denarja niso zadostovali dohodki, ki jih je napovedovala davkariji. Ker naj bi se izognila plačilu dohodnine v višini 423.999 evrov, je zoper njo vložilo zahtevo za preiskavo zaradi treh kaznivih dejanj davčne zatajitve. Za razliko v višini 540.477 evrov pa je menilo, da gre za domnevno nezakonito premoženje, odredilo finančno preiskavo in vložilo tožbo po zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI). Seveda je zahtevalo vrnitev tega zneska.
Denar obvarovala pred vlago
A se to na koncu ni zgodilo, saj je Mrčinkovi ljubljansko okrožno sodnico Bojano Maravič uspelo prepričati, da je iz zakonitih virov dejansko potrošila 712.933 evrov. Maravičeva je v sodbi pojasnila, da sodišče nima podlage, da bi ugotavljalo vir za sredstva, pridobljena pred začetkom preiskave (do 1. avgusta 2007). Zato je slednjega štelo za zakonito pridobljenega. Glavno vprašanje je tako bilo le še, kolikšna sredstva je imela do takrat Mrčinkova dejansko shranjena. Trdila je, da je bilo denarja za več kot milijon evrov in da je bil zaprt v »vakuum, da noter ni prišla vlaga«. Zapravljati pa da ga ni začela vse do gradnje luksuzne hiše.Glede na predloženo kupo-prodajno pogodbo ji je sodišče verjelo, da je 500.000 evrov dobila s prodajo prve družinske hiše županu občine Zavrč Miranu Vuku na Poljanski cesti na Hajdini v letu 2003. Prodali so jo, ker so se, kot je na sodišču pojasnjevala Mrčinkova, zoper Aleksandra leta 1999 začeli sodni postopki, »dve leti je bil v priporu zaradi tega, ker naj bi prodal pol kilograma marihuane«. Nakar so enajst let živeli v najeti hiši, ona pa je še naprej vodila frizerski salon. Družinski proračun se je po letu 2006, ko je Aleksander prišel iz pripora, precej izboljšal. »Vem, da se je ukvarjal s prodajo avtomobilov, pa s prodajo nogometnih igralcev, imeli smo diskoteko in lokal v Osojnikovi ulici na Ptuju. Rojevala sem, skrbela za hišo in imela svoj salon.«
Denar ji je dal tudi oče
Vrbnjak je 11. marca 2000 v Casinoju Mulino v hrvaških Bujah po mnenju sodnice glede na njegovo prepričljivo izpoved res lahko zadel 90.000 evrov. Povedal je, da so šli tja, ker se je odprl na novo, njih pa je zanimala predvsem kulinarika, potem pa so še malo igrali. Da bi ves ta denar hranil do začetka finančne preiskave oziroma gradnje razkošne hiše v letu 2011, pa je po mnenju sodišča manj verjetno. »Gre namreč za dolgo časovno obdobje sedmih oziroma enajstih let,« v sodbi opozori sodnica, pri čemer spomni, da je bil Vrbnjak med letoma 2000 in 2002 v priporu in da takrat ni mogel služiti denarja. Bolj logično in življenjsko bi tako bilo, da je bil denar zapravljen za nakup nepremičnin v letu 2002.Je pa na podlagi kupo-prodajnih pogodb verjela Mrčinkovi, da je Vrbnjak februarja 2005 na Ptuju prodal gostinski lokal za 104.323 evrov in diskoteko na Ptuju za 82.832 evrov. Ni sprejela zgodbe, da je po tem, ko je leta 2002 nogometnemu trenerju Dušanu Đuriču posodil 41.500 evrov, od slednjega za uslugo dobil še nagrado v višini 50.000 evrov. Verjela pa je, da je Vrbnjak dobil dodatnih 27.000 evrov po tem, ko je Djevetu Zeći posodil 173.840 evrov. Podvomila ni niti o tem, da je septembra 2006 Mrčinkovi njen oče Stanislav dal 12.520 evrov. Glede slednjega je ta povedala, da je šla k očetu po denar, ker ji je Vrbnjak v letu 2006 očital, da v skupno premoženje ne prispeva dovolj.
Kakor koli. Država je na koncu tožbo v celoti izgubila, morala pa bo tudi plačati 6998,20 evra pravdnih stroškov.