Resnica o Oprah: vso kariero je lagala

Danes 70. rojstni dan praznuje Oprah Winfrey. S pogovorno oddajo je zaslužila milijone, zdi pa se, da je vso kariero skrivala resnico o svojem življenju. Tako vsaj v biografiji z naslovom Oprah trdi avtorica Kitty Kelley. Ta namreč navaja, da je Oprah lagala o tem, da so jo v otroštvu zlorabljali, piše New York Post.

»Njene zgodbice o izjemni revščini in o tem, da je bila žrtev spolne zlorabe, so same laži, skovane zato, da bi pritegnila čim večji del občinstva,« trdi Kellyjeva in piše, da se glede na njene vire slavna voditeljica v otroštvu ni igrala z nikomer, razen, kot navaja, s svinjami, ki jih je jezdila po babičinem vrtu.

»Edina moja igračka je bila punčka iz koruznega ličja in zobotrebcev,« je nekoč pripovedovala Oprah in v javnosti večkrat tožila, da sta jo dedek in babica pretepala, njena polsestra je v preteklosti te besede in mit o revščini označila za laž:

»Oprah je vedno pretiravala, češ, kako slabo nam je šlo. Res je, nismo bili premožni, vendar ni bilo tako hudo, kot pravi ona.

To počne zato, da bi se ljudem smilila in bi jo imeli raje, posledično bi imela več občinstva,« je razlagala leta 2003 zaradi prevelikega odmerka preminula Patricia Lloyd. Ob tej isti priložnosti je pripovedovala še, da Oprah nikoli ni govorila o svojem otroku.

Ta je bil in ostal velika družinska skrivnost, o kateri se ni govorilo niti znotraj družine. Dodala je, da zgodbe o spolnih zlorabah v mladosti, o katerih pripoveduje Oprah, niso resnične.

»Nihče v družini ne verjame temu, kar govori, je pa zdaj, ko je premožna in vplivna, bolje vse zamolčati. Preprosto napihuje, pretirava, da ne rečem, da si izmišljuje,« je dejala tudi sorodnica Katharine Esters.

Oprah, ki se je na današnji dan leta 1954 rodila v  Kosciuskou v Mississippiju, pravi, da je bila tako revna, da si nikoli ni mogla privoščiti novih oblek, da ni imela igračk in da sta bili njeni domači živali dva hroščka. Želela si je psa ali mačko, vendar si ne bi mogla privoščiti hrane zanju.

»Ne vem, od kod so te neumnosti iz otroštva in trditve, da je živela s hrošči. Soočila sem se z njo in jo vprašala, zakaj to govori, pa mi je dejala, da je to tisto, kar želi občinstvo slišati,« je pripovedoval njena sestrična Katherine Carr Esters.

Zveza s Stedmanom Grahamom naj bi bila od vsega začetka zrežirana in sploh naj ne bi spala v isti postelji, z njo naj bi hotela le prekriti, da je lezbijka.

V srednji šoli je vodila poročila

Otroštvo je z mamo samohranilko preživela v ruralnem delu Mississippija. Trdi, da je imela travmatično otroštvo, da je bila od devetih let žrtev spolne zlorabe in da je pri 14 zanosila. Otrok je umrl kot novorojenček, kmalu po tem je šla živet v Tennessee k človeku, ki ga je imela za očeta.

Tam je kot srednješolka pri 19 začela voditi poročila. Po drugi zgodbi je bila Oprah dekle brez nadzora, ki se je kmalu začela prodajati in krasti, kar je bil tudi razlog, da jo je mama poslala živet k Vernonu Winfreyju.

Leta 1984 je začela voditi pogovorno oddajo, gledanost je bila dobra, da bi še rasla, je začela širiti zgodbice o siromašnem, zapostavljenem in ubogem črnem dekletu. Z njenimi intervjuji so se zgodbice hitro razširile.

Gostila je ogromno pomembnih zvezd od Toma Cruisa, Georgea W. Busha, Michaela Jacksona, Johna F. Kennedyja mlajšega, Muhammada Alija, Hillary Clinton, princa Harryja in Meghan Markle, Adele ter še mnoge druge.

Postala je najbogatejša Afroameričanka 20. stoletja, ena od milijarderk in ena najvplivnejših žensk. Vsak dan prejme tudi 3000 mailov.

Sodelavci jo opisujejo kot zapleteno, kontradiktorno, včasih velikodušno, nesebično in skrbno, spet drugič je pikolovska in egocentrična.

Se pa strinjajo, da je mit o ameriškem snu spremenila v resničnost.

Neizmerni trud

Njena prijateljica psihologinja Janet Burch se spominja, kako se je trudila, da bi ji uspelo:

»Nikoli še nisem videla človeka, ki bi se tako trudil uspeti kot Oprah. Drugi pravijo, lahko bi obogatel. Ona je govorila, obogatela bom,« je pripovedovala Burcheva in dodala, da je znala dobro izkoristiti barvo kože sebi v prid, vedno je na vsa usta razlagala o rasizmu.

Tudi ko je v Parizu niso spustili v prodajalno Hermes. A ni povedala, da sta s prijateljico Gale King tja prišli 15 minut po zaprtju. Pričakovali sta, da bosta lahko vstopili, saj so bile v prodajalni še stranke.

»Ni bilo prijetno,« je kasneje pripovedovala Gale.

Konec prejšnjega leta je dobila svoj portret v Narodni galeriji Smithsonian v Washingtonu, v zbirki zgodovinskih osebnosti Združenih držav Amerike. Poslovna ženska in filantropinja je tedaj dejala, da si nikoli ni predstavljala, da bo tam kdaj njena podoba.

»Od vseh sanj, ki sem jih imela v mladosti, nisem niti vedela, da Narodna galerija sploh obstaja,« je povedala ob razkritju potreta.