Prihodnost evropskih monarhij bo v ženskih rokah
Stoletja so deželam po Evropi in svetu vladali izključno moški in marsikje je še vedno tako. Na Japonskem denimo ne le da ženska ne more zasesti prestola, v primeru, da se poroči z moškim, ki ni modre krvi, plemiški naziv in vse z njim povezane ugodnosti izgubi tudi sama. Na dvorih po Evropi tako strogih pravil nimajo in povsod so tudi že sprejeli odločitev, da vladarja, ko ta umre ali odstopi, zamenja prvorojenec, ne glede na to, ali gre za dečka ali deklico. Evropi se obeta prihodnost, ko bodo vajeti v roke prevzele večinoma ženske.
Britanski dvor je eden redkih, kjer bo kralja Karla III. nekoč zamenjal njegov sin princ William, njega pa njegov sin princ George. V Španiji je naslednja v vrsti za prestol princesa Leonor, tudi belgijskega kralja bo nekoč nasledila njegova prvorojenka princesa Elisabeth. Nizozemski kralj je oče samim dekletom, prva v vrsti za prestol je Catharina-Amalia, tudi na Švedskem bo kralja Carla XVI. Gustafa zamenjala princesa Victoria, njo pa njena hči princesa Estelle. Le Danski se po smrti kraljice Margrethe II. obetajo desetletja moške vladavine, njenemu nasledniku princu Frederiku se je najprej namreč rodil sin princ Christian.
Švedskega kralja Carla XVI. Gustafa bo na prestolu zamenjala hči Victoria, njo pa njena prvorojenka princesa Estelle.
Čeprav ima sestro dvojčico, ki je dve minuti starejša od njega, bo vajeti monarhije od očeta nekoč prevzel tudi monaški princ Jacques. Monako je namreč ena redkih monarhij v Evropi, kjer še vedno velja pravilo, da lahko vladarja na prestolu nasledi le moški potomec. Kljub temu je Jacquesov oče princ Albert lani dejal, da upa, da bo imel njegov naslednik v sestri trdno oporo in da mu bo princesa Gabriella vedno na voljo, ko bo potreboval nasvet ali zgolj prijatelja, v takšnem duhu s princeso Charlene dvojčka menda tudi vzgajata.
