Jane Fonda že tretjič v borbo z rakom
Dvakratna oskarjevka. Politična aktivistka. Revolucionarka telesne vadbe. Seks simbol dežele sanj. To in več je dosegla Jane Fonda, čeprav je na tej poti morala premagati anoreksijo, prekiniti nezdravo iskanje potrditve lastne vrednosti pri nasprotnem spolu in se otresti slabe podobe, kar je vse izviralo iz globokih čustvenih ran otroštva, ki sta ga zaznamovala materin samomor in ponotranjenje očetovega prepričanja (ne nazadnje je odraščala v 50. letih preteklega stoletja), da ženski uspe in je vredna nekaj le, če je brezhibno lepa.
Z vsemi vzponi in padci je danes že sivolasa hollywoodska zvezdnica vseskozi dokazovala, da je globoko v sebi borka. In borila se bo tudi zdaj, ko ji je v le dobrem desetletju rak že tretjič pokazal svoje zobe. »Raku ne bom dopustila, da mi prepreči početi vse, kar želim in kar je v moji moči. Borila se bom še naprej!« obljublja zagrizena okoljevarstvenica in zagovornica šibkih in ranljivih, ki v luči odkritega ne-hodgkinovega limfoma, raka, ki prizadene imunski sistem, ni pomahala z belo zastavico vdaje, temveč je bolezni napovedala hud boj. Začenši s kemoterapijo.
Optimistično razpoložena
Če bi bila že prisiljena izbirati, potem rak, ki je napadel njeno telo, ni najhujša izbira med vrstami tega sovraga. »Je zelo ozdravljiv, okoli 80 odstotkov ljudi ga premaga, in čutim, da bom imela srečo,« igralka z optimizmom zre naprej. Kljub temu da naslednjega pol leta zanjo morda ne bo najlepše, saj naj bi predvidoma tako dolgo trajalo zdravljenje s kemoterapijo, čeprav »to za zdaj prestajam precej dobro«.
Ne bo se smilila sama sebi, temveč je na bolezen pogledala kot na še eno v vrsti življenjskih lekcij. »Rak je učitelj. Pozorno spremljam, česa vse me bo še naučil, doslej mi je že razkril pomembnost skupnosti. Z njo rasteš, se nanjo opiraš, tako da nikoli nisi resnično sam.« Opozoril jo je tudi na grozljivo neskladje med ljudmi, kot je sama, ki si najboljšo zdravstveno oskrbo lahko privoščijo, in drugimi, ki jim je še najosnovnejša skoraj nedosegljiva. »Zaradi tega sem lahko le srečna, a hkrati je boleče, da imamo le nekateri ta privilegij. Skoraj vsaka družina v Ameriki se enkrat v življenju sooča z rakom, pa vendar si jih ogromno ne more privoščiti dobre oskrbe. To ni prav, je zelo narobe,« opozarja zavedna igralka, ki dodaja, da je bolezen ne bo ustavila niti v njenem boju proti podnebnim spremembam.
Podoben zdravstven preplah je Jane sicer prvič doživela že 2010., ko so ji odkrili tumor na prsih. A je imela srečo, saj so ji ga odkrili še zgodaj, vrh vsega pa je šlo za neinvazivno obliko. Svoji srečni zvezdi pa se je zahvaljevala še osem let pozneje, ko so ji rakavo tvorbo odstranili z ustnice.
S 84 pomladmi za sabo se oskarjevka zaveda, da je dobršen del svoje življenjske poti že prehodila. »Zelo se zavedam, da sem zdaj bližje smrti, a me to ne moti pretirano.« Bolj kot vse močnejše zavedanje lastne smrtnosti in umrljivosti jo teži, da jo je starost v veliki meri oropala lastnega telesa, »to ni več moje. Moja kolena niso več moja, tudi kolki in ramenski sklepi ne. Čeprav, po drugi strani, še vedno sem živa in relativno zdrava. Morda ne morem več smučati ali teči, še vedno pa lahko delam. Koga briga, če sklepi niso več moji?!« je nedavno dejala Fondova in dodala, da je, ko potegneš črto, najbolj bistveno zdravje. Od tega je namreč odvisno, ali se – kot ona – pri skoraj 85 letih še vedno počutiš precej mladega ali celo pri le 60 letih starega in betežnega.
