Brutalen razhod: Po ločitvi se je zjokal

Težko je najti igralca, ki bi mu bolj ustrezale vloge nekoliko butastih egomanijakov, kot je Will Arnett.

»Noro so mi všeč liki, ki so zabiti in hkrati domišljavi. Zame se je to izkazalo za najboljši koktajl,« je prepričan ameriški komik, ki mu je humoristična serija Odbita družina o disfunkcionalni družini prinesla emmyja, še štiri nominacije za to prestižno televizijsko odličje pa si je prislužil s 30 Rock.

Toda če pred kamerami z lahkoto igra arogantne in prevzetne bebčke, je zvezdnik v zasebnosti čustven in ranljiv. To njegovo nadvse občutljivo plat mu je najbolj krvavo razgalila ločitev od Amy Poehler, o čemer je prvič spregovoril šele zdaj, desetletje pozneje, ko si je že ustvaril novo družino z Alessandro Brawn, ki mu je lani povila sinka Dennyja.

Komik je v zakonu z Amy dobil dva otroka. FOTO: Blitz-kmm/x17online.com

»Bilo je brutalno. Brutalno!« je kratko povzel občutke ob ločitvi, zaradi katerih se v enem kosu brez dolgega postanka za jok tedaj ni mogel odpeljati na delo.

Bilo je leta 2012, ko je po vodi splaval njegov zakon z zabavno blondinko, tedaj pa so se ustvarjalci Odbite družine odločili za vrnitev serije za še dve sezoni. »Bilo je neznosno težko,« je o vrnitvi pred kamere dejal Arnett, ki bi se raje skril pod odejo in objokoval svoje na milijone koščkov raztreščeno ljubezensko življenje.

»Spomnim se, da sem se vozil na snemanje, a sem se moral ustaviti ob cesti. Nisem mogel več voziti. Sedel sem v avtu in dolgo uro jokal.« In kot da ločitev ne bi bila dovolj težka že sama po sebi, se je vanjo vtikal še vesoljni svet. »Pisali so in govorili o meni, kot bi me poznali. Govorili o najinem razmerju, kot bi vedeli, kaj se med nama dogaja. To bi bilo nemogoče mučno že za dva, ki nimata otrok,« a Willu in Amy sta se v zakonu rodila dva sinova in bila prav tako na tapeti.

Kljub boleči ločitvi danes v prijateljskem duhu skupaj skrbita za sinova, ki se jima je maja lani pridružil polbratec Denny. A čeprav se je prihoda malčka noro razveselil, mu na kraj pameti ne pade, da bi imel še enega otroka. »Ko je prišel Denny, sem vedel, kaj me čaka. Vedel sem, kako dolga pot je pred mano.«

Toda nekaj je bilo vedeti, nekaj drugega pa po tej poti znova hoditi. Šele zdaj namreč ve, kako drugače se je s takimi nalogami spopadal v svojih poznih tridesetih, ko je prvič postal oče, in zdaj, ko je tretjega sina pozdravil pri 51 letih. Toda če ima morda za odtenek manj energije, mu bosta z veseljem na pomoč priskočila starejša sinova, ki sta dejstvo, da sta postala starejša brata, sprejela z vzhičenim veseljem.