SLOVO
Bitka je bila pretežka, umrl pritlikavi zvezdnik
Na začetku meseca je bil zaradi samomorilskih misli na prisilnem opazovanju.
Odpri galerijo
Z 81 centimetri višine je bil eden najmanjših ljudi na svetu, pa vendar je Verne Troyer napravil velikanski vtis in pustil sledi, ki ne bodo zbledele. »Bil je zgled pozitivnosti vsem, ki smo z njim imeli čast delati. Zelo ga bomo pogrešali. In čeprav je danes žalosten dan, upam, da je zdaj nekje na lepšem,« je dejal Mike Myers, ko je izvedel, da je v 50. letu starosti nenadoma umrl pritlikavi zvezdnik, pomanjšana verzija njegovega filmskega alter ega Doktorja Zlobe iz komične vohunske trilogije Austin Powers.
Že na prvi pogled se je ločil od večine, pa vendar se s svojo majhnostjo ni obremenjeval. »Drugi iz moje družine so vsi normalne rasti, a vendar do vstopa v srednjo šolo o višini nisem tuhtal ali se z njo obremenjeval. Oče in mama sta me namreč naučila, da moram biti optimističen in neodvisen, navdala sta me z občutkom, da zmorem vse. Nista mi gledala skozi prste, vse, kar sta morala delati moja brat in sestra, sem moral delati tudi jaz,« je dejal igralec, prepričan, da mu je prav ta popotnica močno olajšala življenje.
Čeprav se je naučil premagovati ovire, kakšnih ni bilo treba preskakovati drugim, se je spotaknil ob precej vsakdanjo, ki je uničila že prenekaterega zvezdnika. Spotaknil se je ob steklenico. Razvil je pretirano ljubezen do žgane kapljice, zaradi katere je nič kaj laskavo polnil naslovnice in se večkrat znašel v rehabilitacijski kliniki, nazadnje pred skoraj natanko enim letom, aprila lani, ko je prostovoljno odkorakal na zdravljenje, odločen, da alkoholne demone enkrat za vselej užene v kozji rog. »Pred mano je težka borba, a puške ne bom vrgel v koruzo. Boril se bom vsak dan.« Nekaj časa mu je uspevalo, dokler niso leto pozneje v krogu njegovih najbližjih zadoneli alarmi. Vznemirjen, menda grozno pijan in poln samomorilskih misli je na začetku tega meseca pristal v bolnišnici, domnevno zaradi zastrupitve z alkoholom, ki ga je leta 2002 že skoraj spravila v prezgodnji grob. Iz bolnišnice pa naravnost na prisilno tridnevno psihiatrično opazovanje, saj je zdravnike skrbelo njegovo načeto duševno zdravje.
Zakaj je konec tedna, star 49 let, umrl, uradno še ni znano. Njegovi najbližji so v izjavi morda posredno omenili tudi vzrok: »Depresija in samomor sta resni zadevi in nikoli ne veš, kaj se v resnici dogaja v notranjosti drugega človeka«. Medtem ko lahko na pokojnikovi uradni strani na instagramu beremo, da je bil Verne borec, a da je bila ta zadnja bitka očitno pretežka. »Z veliko žalostjo in težkih src sporočamo, da je Verne umrl. Bil je izjemno skrben moški, ki je vsakogar želel nasmejati in je vsakomur v stiski poskušal pomagati. In čeprav je bil nizke postave in so se njegovi starši včasih čudili, kako mu samemu sploh uspe odpreti vrata, je v življenju odprl več vrat in dosegel neizmerno več, kot bi si kdo lahko mislil.«
V svet filma je zakorakal leta 1994., pet let pozneje, ko se je preobrazil v Mini Me, pomanjšanega dvojčka doktorja Zlobe, pa je doživel veliki preboj. Predvsem zaradi samega sebe, saj je bila vloga sprva majhna, umreti pa bi moral že na koncu prvega dela trilogije o Austinu Powersu. »Na poskusnem prikazovanju filma je moj lik na koncu umrl. Kar pa je tako vznemirilo testno publiko, da smo konec na novo spisali in posneli,« je dejal Troyer, še sam presenečen, kako so ljudje lahko tako močno vzljubili zlobnega klona, da mu na koncu filma niso pustili umreti. Morda tudi, ker ga je Verne tako izjemno upodobil, kar je nemudoma opazil Myers, ne le glavni igralec, ampak tudi soscenarist in producent filma.
»Ko sem pisal scenarij, lik Mini Me sploh ni govoril. A že po prvih petih minutah z Vernom sem sprevidel, da je bila to idiotska poteza, saj je Verne smešen za umret. Začel sem tuhtati, kako bi mu lahko dal vrstico ali dve.« A čeprav scenarija morda ni spremenil, je zgodbo spreminjal – ali, morda bolje, dopolnjeval – kar sproti. »Mojega lika sprva skoraj ni v filmu, bil sem le postranski lik. A ko smo začeli vaditi, je Mike dodajal vselej nove in nove prizore,« pa je dejal Troyer, zaradi katerega niso le spremenili scenarija, ampak kar film, da se je njegov lik kljub prvotno povsem drugačni zasnovi pojavil še v drugem in tretjem delu trilogije.
Že na prvi pogled se je ločil od večine, pa vendar se s svojo majhnostjo ni obremenjeval. »Drugi iz moje družine so vsi normalne rasti, a vendar do vstopa v srednjo šolo o višini nisem tuhtal ali se z njo obremenjeval. Oče in mama sta me namreč naučila, da moram biti optimističen in neodvisen, navdala sta me z občutkom, da zmorem vse. Nista mi gledala skozi prste, vse, kar sta morala delati moja brat in sestra, sem moral delati tudi jaz,« je dejal igralec, prepričan, da mu je prav ta popotnica močno olajšala življenje.
Čeprav se je naučil premagovati ovire, kakšnih ni bilo treba preskakovati drugim, se je spotaknil ob precej vsakdanjo, ki je uničila že prenekaterega zvezdnika. Spotaknil se je ob steklenico. Razvil je pretirano ljubezen do žgane kapljice, zaradi katere je nič kaj laskavo polnil naslovnice in se večkrat znašel v rehabilitacijski kliniki, nazadnje pred skoraj natanko enim letom, aprila lani, ko je prostovoljno odkorakal na zdravljenje, odločen, da alkoholne demone enkrat za vselej užene v kozji rog. »Pred mano je težka borba, a puške ne bom vrgel v koruzo. Boril se bom vsak dan.« Nekaj časa mu je uspevalo, dokler niso leto pozneje v krogu njegovih najbližjih zadoneli alarmi. Vznemirjen, menda grozno pijan in poln samomorilskih misli je na začetku tega meseca pristal v bolnišnici, domnevno zaradi zastrupitve z alkoholom, ki ga je leta 2002 že skoraj spravila v prezgodnji grob. Iz bolnišnice pa naravnost na prisilno tridnevno psihiatrično opazovanje, saj je zdravnike skrbelo njegovo načeto duševno zdravje.
Zakaj je konec tedna, star 49 let, umrl, uradno še ni znano. Njegovi najbližji so v izjavi morda posredno omenili tudi vzrok: »Depresija in samomor sta resni zadevi in nikoli ne veš, kaj se v resnici dogaja v notranjosti drugega človeka«. Medtem ko lahko na pokojnikovi uradni strani na instagramu beremo, da je bil Verne borec, a da je bila ta zadnja bitka očitno pretežka. »Z veliko žalostjo in težkih src sporočamo, da je Verne umrl. Bil je izjemno skrben moški, ki je vsakogar želel nasmejati in je vsakomur v stiski poskušal pomagati. In čeprav je bil nizke postave in so se njegovi starši včasih čudili, kako mu samemu sploh uspe odpreti vrata, je v življenju odprl več vrat in dosegel neizmerno več, kot bi si kdo lahko mislil.«
V svet filma je zakorakal leta 1994., pet let pozneje, ko se je preobrazil v Mini Me, pomanjšanega dvojčka doktorja Zlobe, pa je doživel veliki preboj. Predvsem zaradi samega sebe, saj je bila vloga sprva majhna, umreti pa bi moral že na koncu prvega dela trilogije o Austinu Powersu. »Na poskusnem prikazovanju filma je moj lik na koncu umrl. Kar pa je tako vznemirilo testno publiko, da smo konec na novo spisali in posneli,« je dejal Troyer, še sam presenečen, kako so ljudje lahko tako močno vzljubili zlobnega klona, da mu na koncu filma niso pustili umreti. Morda tudi, ker ga je Verne tako izjemno upodobil, kar je nemudoma opazil Myers, ne le glavni igralec, ampak tudi soscenarist in producent filma.
»Ko sem pisal scenarij, lik Mini Me sploh ni govoril. A že po prvih petih minutah z Vernom sem sprevidel, da je bila to idiotska poteza, saj je Verne smešen za umret. Začel sem tuhtati, kako bi mu lahko dal vrstico ali dve.« A čeprav scenarija morda ni spremenil, je zgodbo spreminjal – ali, morda bolje, dopolnjeval – kar sproti. »Mojega lika sprva skoraj ni v filmu, bil sem le postranski lik. A ko smo začeli vaditi, je Mike dodajal vselej nove in nove prizore,« pa je dejal Troyer, zaradi katerega niso le spremenili scenarija, ampak kar film, da se je njegov lik kljub prvotno povsem drugačni zasnovi pojavil še v drugem in tretjem delu trilogije.