RAJE TUJE KOT DOMAČE
Za bolj domoljubne radijske postaje
V Društvu pesnikov slovenske glasbe kritično do nekaterih besedil, ki jih slišimo na festivalih, pa tudi radijskih postaj, ker ne vrtijo kakovostne domače glasbe.
Odpri galerijo
Pesniki in pesnice slovenske glasbe so se na svojem rednem letnem srečanju letos zbrali v Dolenji Trebuši. A to ni bilo naključje, saj jih je v dolino reke Idrijce povabil Milan Jež, plodoviti pisec, ki se rad vrača v svoj rodni kraj in je bil letošnji organizator srečanja. Večina je bila v teh krajih prvič, zato začudenja pa tudi pohval na račun skritih lepot tega delčka Slovenije ni manjkalo.
Zbrane so v dvorani Prosvetnega društva (PD) Justina Kogoja pozdravili tolminski župan Uroš Brežan, predsednik PD Tine Černilogar in predsednica prijateljskega društva RIS iz Idrije Ivana Gantar. Nekaj zanimivosti o kraju jim je predstavil profesor Radovan Lipušček, z glasbo pa je srečanje popestrila skupina Pomladni dan, ki je zaigrala in zapela o Idrijci, zeleni Soči in tihotapki živega srebra Melhiorci iz Šebrelj. V bližnji Bukovici so udeleženci spoznali domačijo pisatelja Cirila Kosmača, ki je zdaj preurejena v muzej.
Zatem je člane društva čakalo resno delo, na rednem letnem sestanku pa se niso mogli izogniti kritiki na račun domače glasbe, ki je v slovenskem prostoru vse bolj zanemarjena. Za kar pa so, so ugotavljali pesniki in pesnice, krivi tudi mediji, konkretno nekatere radijske postaje, ki poslušalcem ponujajo le lažjo, predvsem pa tujo glasbo, kar so ljudje sprejeli.
»Skrb vzbuja, da se glasbeni okus množic, ki je na splošno na nizki ravni, zrcali tudi na področjih družbenega, političnega in gospodarskega življenja,« je ugotovitve s srečanja strnil Milan Jež. Dodal je, da v društvu spremljajo glasbeni razvoj in ga pogojno sprejemajo, a vseeno trdno ostajajo pri stališču, da bi luč sveta morala ugledati le dobra glasba z dobrimi in izvirnimi besedili.
»Radijske postaje bi se morale obnašati bolj domoljubno, in če ne drugega, vsaj upoštevati kvote vrtenja slovenske glasbe, ki jim jih predpisuje zakon. Popraviti bi morali zgrešeno potezo, ki pravi, da dve reklami, v običajno izmaličenem slovenskem jeziku, štejeta za eno slovensko pesem, in odpraviti anomalijo v zakonodaji, ki govori o tem, da za slovensko glasbo šteje tudi glasba, ki jo slovenski izvajalci izvajajo v tujih jezikih,« so kritični v društvu. Prav tako ugotavljajo, da na festivalih domače glasbe prevladujejo zelo slaba besedila, zato bodo vsem organizatorjem poslali dopis, s katerim jih bodo na to opozorili in predlagali, da jih pred objavo dali v pregled in popravo strokovnjakom. V svoje vrste bodo poskušali pritegnili še kakšnega mladega člana ali članico, da bodo tako lažje uresničevali zastavljene cilje. Po okusnem kosilu v trebuški gostilni Podkorito so se pesnice in pesniki s svojim spremljevalci zadovoljni razšli, kot nekoč Tantadrujevi junaki, na vse konce Slovenije. In si obljubili, da se bodo pri pisanju besedil trudili in upoštevali pravila slovenskega jezika.
Nujni popravkiPopraviti bi morali zgrešeno potezo, ki pravi, da dve reklami, v običajno izmaličenem slovenskem jeziku, štejeta za eno slovensko pesem, in odpraviti anomalijo v zakonodaji, ki govori o tem, da za slovensko glasbo šteje tudi glasba, ki jo slovenski izvajalci izvajajo v tujih jezikih, pravijo v društvu pesnikov slovenske glasbe.
Zbrane so v dvorani Prosvetnega društva (PD) Justina Kogoja pozdravili tolminski župan Uroš Brežan, predsednik PD Tine Černilogar in predsednica prijateljskega društva RIS iz Idrije Ivana Gantar. Nekaj zanimivosti o kraju jim je predstavil profesor Radovan Lipušček, z glasbo pa je srečanje popestrila skupina Pomladni dan, ki je zaigrala in zapela o Idrijci, zeleni Soči in tihotapki živega srebra Melhiorci iz Šebrelj. V bližnji Bukovici so udeleženci spoznali domačijo pisatelja Cirila Kosmača, ki je zdaj preurejena v muzej.
Zatem je člane društva čakalo resno delo, na rednem letnem sestanku pa se niso mogli izogniti kritiki na račun domače glasbe, ki je v slovenskem prostoru vse bolj zanemarjena. Za kar pa so, so ugotavljali pesniki in pesnice, krivi tudi mediji, konkretno nekatere radijske postaje, ki poslušalcem ponujajo le lažjo, predvsem pa tujo glasbo, kar so ljudje sprejeli.
»Skrb vzbuja, da se glasbeni okus množic, ki je na splošno na nizki ravni, zrcali tudi na področjih družbenega, političnega in gospodarskega življenja,« je ugotovitve s srečanja strnil Milan Jež. Dodal je, da v društvu spremljajo glasbeni razvoj in ga pogojno sprejemajo, a vseeno trdno ostajajo pri stališču, da bi luč sveta morala ugledati le dobra glasba z dobrimi in izvirnimi besedili.
»Radijske postaje bi se morale obnašati bolj domoljubno, in če ne drugega, vsaj upoštevati kvote vrtenja slovenske glasbe, ki jim jih predpisuje zakon. Popraviti bi morali zgrešeno potezo, ki pravi, da dve reklami, v običajno izmaličenem slovenskem jeziku, štejeta za eno slovensko pesem, in odpraviti anomalijo v zakonodaji, ki govori o tem, da za slovensko glasbo šteje tudi glasba, ki jo slovenski izvajalci izvajajo v tujih jezikih,« so kritični v društvu. Prav tako ugotavljajo, da na festivalih domače glasbe prevladujejo zelo slaba besedila, zato bodo vsem organizatorjem poslali dopis, s katerim jih bodo na to opozorili in predlagali, da jih pred objavo dali v pregled in popravo strokovnjakom. V svoje vrste bodo poskušali pritegnili še kakšnega mladega člana ali članico, da bodo tako lažje uresničevali zastavljene cilje. Po okusnem kosilu v trebuški gostilni Podkorito so se pesnice in pesniki s svojim spremljevalci zadovoljni razšli, kot nekoč Tantadrujevi junaki, na vse konce Slovenije. In si obljubili, da se bodo pri pisanju besedil trudili in upoštevali pravila slovenskega jezika.