40 LET

Predinovo leto: 40 let kariere, 40 albumov

Objavljeno 26. marec 2019 21.22 | Posodobljeno 26. marec 2019 21.25 | Piše: Lovro Kastelic
Ključne besede: Zoran Predin

Ob 40-letnici umetniške poti je Zoran Predin že razprodal dvorani v Beogradu in Zagrebu.

Zoran Predin se srečuje s samimi okroglimi obletnicami: 60 let starosti, 40 let kariere in 40 izdanih albumov. FOTO: Uroš Hočevar
LJUBLJANA – Kdo ne pozna tiste Bolj star, bolj nor, ki jo prepeva Zoran Predin že od leta 2001, vse od albuma Lovec na sanje? Takrat je bil star 43 let in je pesem posvetil vsem tistim moškim, ki se jim v krizi srednjih let bolj ali manj odpelje. Ker bi bili radi za vedno mladi, si omislijo 30 let mlajšo ljubico in si kupijo motor.
image
10. aprila bo imel gala koncert v Cankarjevem domu. FOTO: Mateja Mirt

»Meni pa se je zgodilo še nekaj dosti hujšega,« se je spomnil Predin. »Pospravljati sem začel za sabo, še več, pospravljati sem začel še za drugimi, zdaj grem celi družini na živce, saj nenehno pospravljam,« se je z nasmehom na obrazu hočeš nočeš zavedel človek, ki je zaznamoval slovensko glasbeno sceno zadnjih 40 let.

»Menda se ponašam z najboljšimi merami, 60-40-40, sem zadnjič slišal,« je vedro nadaljeval. Ter razčlenil: »Star sem 60 let, imam 40 let kariere in 40 posnetih albumov …« Res, izjemna diskografija, v kateri se skriva na desetine že skoraj ponarodelih uspešnic: Praslovan, Zarjavele trobente, Sonček je, Mentol bombon, Naša Lidija je pri vojakih, Bela simfonija, Ne mi dihat za ovratnik, Tisoč modrobelih rožic, Okupatorka, Gate na glavo …
 

Gate na glavo in Črni gad


Avtorskih skladb, odličnih besedil in dogodivščin je Predin v teh letih zbral ne le za film, ki ga o njem pripravlja režiser Slobodan Maksimović, ampak za celo serijo, v kateri bi zlahka ugotovili, da je ne le prefinjen tekstopisec, ampak tudi iskriv in odločen mislec, ustvarjalec originalnih in kakovostnih hitov, Predin je tudi velik raziskovalec, čigar radovednost je vselej preskakovala na različna glasbena področja.

V nekem trenutku, bilo je še za časa slovenskega osamosvajanja, ga je tako omrežila tudi pop glasba, da se je iz ostrega rockerja, pod katerim so se rahljali temelji nekdanje države, prelevil v obrtniškega mojstra, ki ga je intrigiralo, »ali sem sposoben napisati mega hit, priti na prve strani časopisov ter postati uspešen pop izvajalec«. Leta 1992 je izdal album z naslovom Gate na glavo z deset top uspešnicami.
image
Nazadnje je Predin igral v razprodani dvorani Vatroslava Lisinskega. Zagrebška publika ga je nagradila s stoječimi ovacijami. FOTO: Mateja Mirt

Saj res, kako je že dobil idejo za Gate na glavo in dva svinčnika v nos, nas je zanimalo, ki jo je poslušalstvo, kot se rado zgodi, razumelo povsem po svoje in je celo obstajala nevarnost, da bo kdo res naokoli hodil s spodnjicami na glavi in dvema pisaloma v nosu.

Kakšne posebne filozofije, smo izvedeli, resda ni bilo, saj je zamisel našel pri znamenitem igralcu Rowanu Atkinsonu, ki si je v četrti sezoni Črnega gada res poveznil na glavo gate, za nameček pa si potisnil še dva svinčnika v nos. »Izkoristil sem ta prizor in napisal besedilo o občutku popolne nemoči, s katerim se vsakdo kdaj sooči.«
 

Žogo zamenjal za kitaro


Dve desetletji prej, bilo je leta 1970, ko je postala Jugoslavija na domačem terenu svetovni prvak v košarki, je košarkarska žoga obnorela tudi Predina. Glasba, to so bili The Beatles, The Rolling Stones in Led Zeppelin, je bila pri njem še v funkciji neobvezne zvočne podlage.
Nikoli si nisem mislil, da bom lahko imel kdaj koncert v Göteborgu …


Ko pa si je v drugem letniku izpahnil kolk, je žogo zamenjal za kitaro, bila je svetlo rjava in akustična, dobil jo je od strica Iva Smodiša, ta je imel ansambel in je nečaka naučil prvih prijemov. Zdaj je Zorana, totalnega knjižnega molja, čigar gimnazijski heroji niso bili glasbeni, ampak literarni, Gombrowicz, Miller, Mailer, Heller, Kafka, obnorela kitara.

Zgodilo se je, da je 16. junija 1979 proslavljal z družbo svoj rojstni dan na Pohorju. Ko jim je zmanjkalo pijače, pravi legenda, so šli do Mariborske koče, tam je bil tudi Oto Rimele, kitarist skupine Zeus.

Ker je bila skupina tedaj brez pevca, moral je k vojakom, so sklenili, naj pride na avdicijo tudi Zoran. Že čez dva dni bi moral zapeti Child in time (Deep Purple), pa se je raje odločil, da zapoje Feelings (Morris Albert). Vse skupaj je tako navdušil, da so ga brž sprejeli medse.
 

Povabila ga je Tereza Kesovija


Na Predinov predlog se je skupina že kmalu preimenovala v Lačni Franz, začela ustvarjati avtorske skladbe in le še malo je bilo treba, da je brbotajoči vulkan že v začetku tistega oktobra dokončno izbruhnil. In začela se je pisati zgodovina enega najbolj legendarnih izvajalcev na območju nekdanje Jugoslavije, celo tako prepoznavnega, da ima danes, ko je slovenska glasbena scena večinoma obsojena na životarjenje v zaprtem okolju, od desetih koncertov kar osem v državah nekdanje države.
Predinov gala koncert v Cankarjevem domu
Štirideset let glasbene zgodovine si vsekakor zasluži proslavo z gala koncertom, na katerem bo Zoran Predin predstavil izbor najboljšega iz različnih obdobij svoje bogate poti. Že tretji letošnji gala koncert po razprodani dvorani Kolarac v Beogradu in Vatroslava Lisinskega v Zagrebu bo 10. aprila v Cankarjevem domu. Obsegal bo železni repertoar Lačnega Franza, najlepše trenutke sodelovanja z obeh albumov Tragovi u sjeti izpod prstov vrhunskega pianista Matije Dedića, toplino in radoživost gypsy swinga z albuma Ljubimec iz omare v izvedbi Damirja Kukuruzovića, enega najboljših svetovnih django kitaristov, kot jubilejno presenečenje pa bodo še Zoranovi največji hiti v premierni aranžmajski izvedbi udarnega Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič.


»Vse bolj se odpira še tretje območje,« je navrgel, »o katerem smo lahko včasih samo sanjali.« Zaradi ekonomskih migracij, smo izvedeli, tako v Evropi, Avstraliji kot Severni Ameriki, so postala gostovanja izvajalcev, kakršen je tudi Predin, ekonomsko povsem utemeljena. »Ker živi v Chicagu, na primer, 20.000 Srbov, v Dublinu 8000 Hrvatov in v Pragi 15.000 jugosov, lahko nastopamo že skoraj povsod. Nikoli si nisem mislil, da bom lahko imel kdaj koncert v Göteborgu …«

Jasno je, če želiš obstati in preživeti v surovem glasbenem svetu, se splača oprijeti Predinovega recepta izvrstnih in nadpovprečnih besedil, sporočilnega in unikatnega ustvarjanja. Čeprav si je njegov pokojni oče Štefan resda želel, da bi postal farmacevt, bi bil danes gotovo ponosen na sinovo prehojeno glasbeno pot.
image
Zoran Predin se srečuje s samimi okroglimi obletnicami: 60 let starosti, 40 let kariere in 40 izdanih albumov. FOTO: Uroš Hočevar

Tedaj se je sogovornik tudi spomnil: »Pred dvema letoma sem bil gost na koncertu treh starih dam, vsaka si je izbrala svojega gosta. Mene je izbrala Tereza Kesovija, gospa še iz časov črno-bele televizije. Spomnim se, da si je moj oče takrat rad pogledal igralke tipa Sophia Loren, ki so bile bolj bujne, ena izmed teh bolj bujnih pa je bila tudi Tereza. Na žalost mojega dueta z njo ni dočakal, bi me pa skoraj zagotovo pohvalil, 'Zoran, končno je nastalo nekaj iz tebe'.«
Deli s prijatelji