Vsestranska ustvarjalka tudi goreča prostovoljka

Priznam, da tole čudno leto, ko smo zaradi koronavirusa vsi na tak ali drugačen način omejeni, tudi meni povzroča težave. Ostali smo brez številnih prireditev, dogodkov in druženja. In priznam, da me je že prvo zaprtje lansko pomlad pošteno iztirilo,« pravi Barbara Suša, predsednica srednjeveškega plesnega društva KUD Galiarda Celje, ki je tudi prejemnica priznanja za naj prostovoljko Turistične zveze Slovenije. Barbaro v domačem Vojniku poznajo kot marljivo članico turističnega društva, v prostem času pa se je zaradi težav s hernijo posvetila tudi plavanju in skupaj s 86-letnim očetom Viktorjem sta plavalca veterana, ki se udeležujeta različnih tekmovanj. »A zaradi koronavirusa so vse te aktivnosti zamrle,« pravi Suševa, ki pa ne zna stati križemrok, zato si je hitro našla novo zaposlitev. »Pridružila sem se Civilni zaščiti Vojnik, da pomagam pred zdravstvenim domom, a mi to ni bilo dovolj. Že od nekdaj so me zanimali ljudje, njihove težave in skrbi. In že kot študentka sem kot prostovoljka po telefonu skoraj deset let pomagala ljudem v duševni stiski. Zdaj pa sem se vrnila v društvo Klic upanja, ki ga je že pred 35 leti ustanovila specialistka psihiatrije in logoterapije dr. Cvijeta Pahljina, ki je še danes, kljub svojim 78 letom, duša in gonilna sila društva, ki usmerja in motivira vse okoli sebe,« pravi Barbara Suša.

Nonstop na voljo

V Sloveniji je bil prvi telefon za pomoč ljudem v stiski zasnovan v okviru Psihiatrične klinike v Ljubljani leta 1980. Leta 1986 je začela delovati prva laična telefonska linija Klic v duševni stiski, ki danes deluje v okviru društva Klic upanja. Pahljinova pa je že leta 1994 ustanovila tudi Zvezo slovenskih društev za telefonsko pomoč v stiski. »Tudi zato smo na dr. Cvijeto Pahljina, ki je pred dvema letoma doktorirala in postala doktorica logoterapevtske znanosti, izjemno ponosni. Ne zgodi se vsak dan, da doktorira gospa v jeseni življenja. In to je dokaz, da nikoli ni prepozno, da uresničimo še kak pomemben življenjski cilj,« pravi Suševa. »Še vedno delamo izključno prostovoljno, saj verjamemo v prijateljstvo, solidarnost in ljubezen,« pravi. In doda, da so telefonski svetovalci različnih poklicev in usmeritev, ki delajo po etičnem kodeksu, klicateljem pa po najboljših močeh ponudijo psihološko oporo in jih podprejo pri prepoznavanju in reševanju nekega problema. Seveda imajo vsi, ki pokličejo, pravico do anonimnosti, telefonska številka 116 123 pa je aktivna 24 ur na dan, sedem dni v tednu. Pomagajo ljudem različnih starosti, ne glede na njihov socialni status in težave. »Prostovoljci smo po telefonu čez dan dežurni po šest, ponoči pa neprekinjeno 12 ur,« poudarja sogovornica. A potrebe po takšni pomoči naraščajo in so v času epidemije še veliko večje, zato nenehno vabijo medse tudi nove sodelavce, ki jih usposabljajo prek zooma.