Šokantna izpoved naše nekdanje vrhunske športnice: že leto in pol se bori z redko boleznijo
Za nekdanjo vrhunsko atletinjo Alenko Bikar je težko obdobje. Že leto in pol se bori z redko boleznijo, zaradi katere pred letom in pol sploh ni čutila nog. Gre za avtoimunsko bolezen, ki vpliva na oči ali hrbtenjačo – optični nevromielitis (neuromyelitis optica). Diagnozo so ji jo postavili junija lani. Bolezen pogosto zamenjujejo z multiplo sklerozo in je zelo redka. V Sloveniji je taklih primerov le 26.
Alenka je pred letom in pol komaj premaknila prst na nogi, danes pa je njeno stanje že mnogo boljše. Po rehabilitaciji lahko znova hodi, a priznava, da njeno stanje niha in se spreminja iz dneva v dan in iz tedna v teden. V intervjuju za Siol je razkrila, da vsak dan jemlje protibolečinske in protivnetne tablete, jemati mora tudi medrol, zaradi katerega je nekoliko zabuhla v obraz. »Hodim težko, sem pa vseeno v tem času precej napredovala. Za mano je ogromno terapij, dva in pol meseca sem preživela na rehabilitaciji v URI Soča. Spomnim se, da sem takrat izjavila, da ne grem od tam, dokler ne bom samostojno hodila. Tako sem hodila še na dodatne terapije, da sem si še bolj okrepila telo. Bila sem šibka, izgubila sem 10 kilogramov.« Danes lahko hodi, vendar ji noga še vedno 'zapleše', ker je tako šibka. Opaža tudi, da med hojo ne more početi nič drugega, na primer gledati v telefon ali se razgledovati naokrog. »Prizadet imam spodnji del trupa in noge. Neprestano čutim mravljince, ko se zbudim in ko grem spat, k sreči sem našla položaj v postelji, da vsaj spim kolikor toliko normalno.«
Bikarjeva se je zdravljenja lotila zavzeto, kot se je nekoč atletske vadbe. Sledi navodilom zdravnikov in upa, da se bo stanje izboljšalo, a njena bolezen je vseeno takšna, da jo bo spremljala vse življenje. »Zavedam se, da če se bom smilila sebi, od tega ne bo kaj dosti, zato je pomembno, da se polnim s pozitivnimi mislimi. Pri tem je pomembno tudi, kakšni ljudje te obkrožajo. Če so oni pozitivni, si tudi ti bolj pozitiven.«
Bikarjeva se zaveda, da ne bo nikoli več tako, kot je bilo prej, a se trudi, da bo lahko vsakodnevno funkcionirala. »Seveda si želim, da bi lahko bila aktivna, vsa naša družina je zelo športna in ne želim si, da bi bili zaradi mene kakor koli prikrajšani.«
