Narava deluje po drugačnih pravilih
Človeški odpadki, vidni in nevidni, potujejo po obsežnih atmosferskih plasteh in širokih oceanskih tokovih. Kemikalije, plastika, živa bitja in njihove rodbine, zaveze, odnosi so tu združeni v zapleteni mreži medsebojnih vplivov, ki jo spoznamo v novi predstavi Mestnega gledališča ljubljanskega – Bodočnost. Namesto besed uprizoritev spremlja projicirano besedilo, ki se na videz ne ujema z dogajanjem na plaži. Opisuje naravo, daleč od plaže. Narava deluje po drugačnih pravilih kot sodobni človek in njegove »stvari«.
Toda narava, daleč od uživanja na plaži, se ne more izogniti vplivu vseh človekovih dejanj in posledicam. »Naša življenja živimo v zelo nasilnem trenutku. Nasilje je tako vseprisotno, tako skrito za vsakdanjimi navadami in potrebami, da ostaja skoraj nevidno. Zavedamo se ga, a mu ne posvečamo prave pozornosti, vsake toliko postane bolj prisotno, bolj vidno, takrat nas preseneti, nas prizadene, potem se nanj navadimo in se hitro vrnemo v stare tirnice,« sta ob premieri dejala režiser Žiga Divjak in dramaturg ter asistent režiserja Gregor Zorc.
Nadaljujeta, da nasilje največkrat razumemo zgolj kot obliko medčloveške komunikacije, kot odnos žrtve in nasilneža. »Redko posvečamo pozornost strukturnim tirnicam, ki ta nasilna dejanja usmerjajo. Trenutek, v katerem živimo, briše enostavne ločnice med pozicijo žrtve in rablja. Nasilja ni več mogoče omejiti zgolj na medčloveške odnose. Druga bitja in njihovi življenjski prostori so prav tako vsrkani v spiralo nasilnega ustroja tega časa, tako zaznamovanega s prevlado Homo sapiensa.«
