LOVKE

Ditka v lovkah Danice Lovenjak: pozitivna stran karantene

Objavljeno 28. september 2020 17.40 | Posodobljeno 28. september 2020 15.55 | Piše: Danica Lovenjak

Glasbenica Ditka s svojo uglasbeno poezijo navduši, kamorkoli pride. Mladosten glas, ki je našel rahločuten glasbeni izraz za liriko pesnika Ferija Lainščka, ima višje cilje – vleče jo v tujino.

»Priznam, da je včasih težko potegniti mejo hčerka-oče in poslovna partnerja. Večkrat se tudi sporečeva, ampak vedno zaradi tiste druge vloge.« FOTO: IGOR MODIC
Ko naravnost iz Koroške pride v prestolnico, seveda s kitkami v laseh, ki so njen zaščitni znak, mi 27-letna Ditka najprej pove, kako preživlja koronačas. »Po dobrega pol leta, kolikor se zdaj že vse vleče, lahko rečem, da sem se malce navadila na drugačno življenje. Priznam, da so bili predvsem začetni meseci zame velik šok. Zdaj sem se sprijaznila, da svet nikoli več ne bo isti in da se moram naučiti živeti s spremembami na vsakem koraku.« A ob tem hitro doda:

»Ena pozitivna stran karantene pa je bila, da sem napisala precej nove glasbe.« Tako je v poletnih dneh predstavila novo pesem Proti soncu. »Pesem je izjemno čustvena tako zaradi besedila, interpretacije kot premišljeno dodanega aranžmaja. Besedilo pravzaprav govori o minevanju, razumemo pa ga lahko dvojno – kot zgodbo o odraščanju ali premišljevanje o odhajanju. Zaradi njene vedno aktualne vsebine bi jo lahko predstavila kadarkoli, a ni naključje, da je izšla prav junija, ko so se razmere glede korone malce sprostile. Takrat smo vsi za trenutek začutili neko upanje in naslov pesmi Proti soncu se mi je takrat zdel simbolno najprimernejši. V smislu obrniti se proti svetlobi, ki vedno pomeni nekaj dobrega, lepega in boljšega.«
 

Vedno zvesta sebi


Ko sediva na Kongresnem trgu, mi zaupa, da zelo pogreša glasbeni oder. »Koncerti so zame neka vrsta meditacije, saj se na njih in potem počutim izpolnjeno in sem napolnjena z dobro energijo. Nikoli jih nisem jemala za samoumevne in vedno sem bila hvaležna za vsakega posebej, zdaj, ko so kot kakšna ogrožena vrsta, pa še toliko bolj cenim vsakega posebej. Vesela sem, da jih je bilo nekaj čez poletje.« Za jesen je ob 10. obletnici glasbenega delovanja načrtovala koncertno turnejo. »Ker stvari ne želim početi s silo, sem se odločila, da jo prestavim na čas, ko bodo razmere dopuščale preprostejšo organizacijo. Z veseljem pa sporočam, da bom obletnico proslavila z vinilno ploščo – Ditka 10, ki bo izšla pozno jeseni.«

Nato se spominja: »Ko sem se pred desetletjem začela resneje ukvarjati glasbo, sem bila prepričana, da bo ta vedno moj hobi, poleg nekega povsem drugega poklica. Pa so se stvari po nekaj letih trdega dela obrnile v drugo smer in ponudila se mi je neprecenljiva priložnost, da se z njo začnem ukvarjati profesionalno. Odločitev je bila pravilna in vedno bi se odločila enako. Ko se ozrem, vidim, kako sem napredovala na vseh ravneh. Koliko globlje in z večjo odgovornostjo danes dojemam glasbo! Deset let nastopanja mi je dalo veščine, kot so zbranost, potrpežljivost, prilagodljivost ...«

Ob tem še doda: »Verjetno me je zelo zaznamovalo to, da sem vedno ostala zvesta sebi in res nikoli ne naredim česa, o čemer ne bi bila povsem prepričana. Pogosto sem morala reči ne in biti vztrajna, ko so prihajale razne ponudbe. Ponosna sem nase, saj mi je to zelo pomagalo tudi pri osebnosti rasti – da sem postala odločna in ne grem prek svojih prepričanj in vrednot na nobenem področju v življenju.«
 

Glasba ni tekmovanje


Še vedno odmeva njena zmaga na največjem kantavtorskem festivalu v Sofiji. »V osnovi nisem navdušena nad festivali, kjer na koncu zmaga le eden, saj menim, da glasba ni tekmovanje. Tega pa sem se udeležila zato, ker je bila dobra priložnost, da predstavim svojo glasbo z avtorskimi besedili.« Ob kavici mi pove, da ji je to dalo potrditev, da so njene pesmi opažene in so jih ljudje začutili.

»V Sloveniji me ljudje poznajo po uglasbeni poeziji. Tudi na mojih koncertih prevladujejo te pesmi. To je lepo in izjemno sem hvaležna za ta del svoje zgodbe. Slovenci imamo radi slovenski jezik in tako je prav.« K njenemu uspehu veliko pripomore tudi Feri Lainšček. »Feriju sem zelo hvaležna, da mi dovoli njegovim besedam dodati glasbo. Ferijeve pesmi so izjemne. Imajo globino in sporočila, ki se dotaknejo srca. Vsak človek z dušo to začuti. Besedilo je zelo pomembno, zato gotovo k priljubljenosti pesmi veliko pripomore prav Feri. Vseeno pa se mora, da je zadeva uspešna, poklopiti vse. Velikokrat so bile Ferijeve pesmi že uglasbene, pa niso bile deležne tolikšne pozornosti, kar pomeni, da so pomembni tudi prava melodija, dodelan aranžma in interpretacija. Pesem kot celota je tista, ki zadene,« se nasmehne.

Kot pravi, je nekaj neponovljivega in čudovitega, ko na papir izliješ svoje zgodbe. »Pri meni so te v angleščini, ker mi je tudi ta jezik zelo pri srcu in mi je lepo ustvarjati v njem. Se pa zavedam, da se pesmi v angleščini Slovenca v Sloveniji nikoli ne bodo dotaknile toliko, kot bi si morda zaslužile, zato je moj cilj, da ob slovenski začnem tudi kariero v tujini, kjer bom lahko predstavila še drugo plat svoje zgodbe – povsem ločeno in neodvisno.«
 

Na sceni dve Ditki


Pomemben člen njene kariere je tudi oče, zato me zanima, ali zna biti to kdaj zoprno. »Priznam, da je včasih težko potegniti mejo hčerka-oče in poslovna partnerja. Večkrat se tudi sporečeva, ampak vedno zaradi tiste druge vloge. V zadnjem času sem se tega začela bolje zavedati in zato sva se skupaj odločila, da je med tednom čas za delo, kovanje načrtov, snemanje v studiu … A ko se konec tedna zbere vsa družina, pogovore o karieri pustimo ob strani. Sicer pa sem izjemno hvaležna, da ga imam ob sebi.« Na začetku kariere so jo ljudje pogosto zamešali z Ditko Haberl.
Pogosto sem morala reči ne in biti vztrajna, ko so prihajale razne ponudbe. Ponosna sem nase zaradi tega.


»Z leti, po veliko moje glasbe in objavah v medijih so ljudje zdaj doumeli, da sva na slovenski glasbeni sceni dve Ditki,« se nasmehne. »Se pa kdaj še najde kakšen starejši gospod, ki išče tisto drugo Ditko.« Prav po njej pa je dobila ime. »Ko sem se rodila, je bila Ditka mojemu očetu Gorazdu ena ljubših slovenskih pevk in tako je dobil navdih za moje ime. Včasih se ata pošali, da je že takrat vedel, da bom lepo pela,« razloži v smehu. Preden se vrne v svoj domači snemalni studio, pa nam poda nasvet: »Čim manj spremljajte slabe novice in se osredotočite na dobre. Vse, kar slišimo, ni res. Resnično pa je tisto, kar čutimo v sebi, zato poskrbimo, da bodo ti občutki vedno dobri in prijetni. Svet je šel že čez marsikatero krizo in se zmeraj nekako pobral. Verjamem, da za dežjem vedno posije sonce, in tudi tokrat bo. Pazimo nase, predvsem na svoje čustveno zdravje, ki vpliva na naš imunski sistem. Ustvarimo si svoj svet, v katerem nam bo prijetno in se bomo počutili varne. Dobra glasba je in bo in v teh negotovih časih nam lahko pomaga prebuditi dobre občutke.«




Deli s prijatelji