Za najgršo fontano plačali 1,8 milijona evrov, župan odgovarja, da so celo znižali ceno
Pravijo, da so okusi različni in se zato o njih ne razpravlja, a v primeru ene najnovejših fontan na Dunaju so si mnenja ljudi zelo podobna. S kamnitimi skulpturami obdan vodnjak, za katerega je mesto Dunaj plačalo 1,8 milijona evrov, neuradno velja za najgršega na svetu. Vrtoglavo vsoto je v žepe pospravila avantgardna likovna skupina Gelitin, ki si je projekt zagotovila z zmago na razpisu.
2,1 milijona evrov je bila prvotna cena.
Namen postavitve fontane je bil zaznamovati 150-letnico dunajskega sodobnega vodnega sistema, po zaslugi katerega meščanom iz pip teče pitna voda. Dunajska voda prihaja iz izvirov visoko v Alpah, zasluga teh zajetij pa je, da je mestu uspelo izkoreniniti nevarne nalezljive bolezni, kot je kolera. Za ta izjemni doprinos pa vodni sistem po mnenju mnogih ni dobil primernega spomenika. Serija skulptur, ki jih je eden od uporabnikov družbenega omrežja X opisal, kot »nekaj, kar bi lahko ustvaril petletnik«, po besedah ustvarjalcev simbolizira »družbeno odgovornost za vodo«.
Mnenje Dunajčanov o fontani je jasno: glede na njen precej katastrofalen videz je bilo zanjo zapravljenega veliko preveč občinskega denarja.
Fontana je uradno začela delovati 24. oktobra, odprtja se je udeležil tudi avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen. Takoj so se usule kritike, uporabniki družbenih omrežij pa so fontano množično označili za najgršo, kar so jih kdaj videli. Ljudje so celo opozarjali, da bo pokvarila estetiko sicer po mnenju večine privlačnega mesta.
Župan odgovarja, da so celo znižali ceno.
Župan Michael Ludwig s svojo ekipo kljub negativnim odzivom vztraja, da je njen videz izjemen in da ga je navdihnila resničnost. Po njegovem stilizirane skulpture ljudi, ki obdajajo fontano, prikazujejo čut za skupnost. Na očitke, da so zanjo plačali preveč in da bi marsikateri umetnik ustvaril kaj veliko boljšega za manj denarja, pa na občini odgovarjajo, da so celo zbili ceno, prvotna je bila 2,1 milijona evrov.
