30 LET
Mokre sanje uresničene 2010
Pred 30 leti je bila Slovenija članica kakšnih 30 mednarodnih organizacij, danes je v približno 250.
Odpri galerijo
Milan Kučan in Dimitrij Rupel na prvi seji OZN
Slovenija je danes članica približno 250 mednarodnih organizacij, za članarine nameni okoli 30 milijonov evrov na leto. Pred tremi desetletji pa je bila mlada država članica kakšnih 30 t. i. mednarodnih organizacij občega pomena in poleg tega v kakšnih sto in še več postopkih za sprejem.
Kaj hitro po priznanju in osamosvojitvi je postala članica IMF (Mednarodnega denarnega sklada), IBRD (Svetovne banke za obnovo in razvoj) in IFC (Mednarodne finančne korporacije). Že leta 1994 je bilo z zunanjega ministrstva slišati mokre želje, da Slovenijo zelo močno zanima sodelovanje z najrazvitejšimi državami sveta v okviru OECD oziroma Organizacije za sodelovanje in razvoj, ki je v začetku devetdesetih v posebnem programu PTT ponujala državam nove demokracije strokovno pomoč pri uvajanju tržnega gospodarstva. No, mokre sanje so se uresničile leta 2010, ko je Slovenija po triletnih pogajanjih pri francoskem zunanjem ministrstvu deponirala ratifikacijske listine Pogodbe o pristopu in Konvencije o OECD.
Eden pomembnejših korakov pa je bil narejen leta 1994, ko je mlada Slovenija postala članica Sveta Evrope.
Je pa leta 1992 Slovenija postala – med drugim – tudi polnopravna članica Mednarodnega olimpijskega komiteja, Mednarodnega centra za podjetja v javni lasti, Evropske in mediteranske organizacije za zaščito rastlin, Mednarodnega urada za okužbe živine, Evropskega društva za nabavo železniškega materiala in – razumljivo – tudi OZN, kamor so jo sprejeli 22. maja 1992. Takrat nas je članstvo v OZN stalo 0,09 odstotka proračuna oziroma 1,2 milijona dolarjev za proračun OZN in še 1,6 milijona dolarjev za mirovne operacije. Za sodelovanje v t. i. ekonomsko komisijo OZN za Evropo smo »prispevali« tudi kakšnih dvajset ljudi.
Najdražja je bila lani članarina za OZN, in sicer približno 1,85 milijona evrov, mirovne operacije pa so v prvega pol leta 2019 stale še dodatnih 2,23 milijona evrov. Dejan Vodovnik
Kaj hitro po priznanju in osamosvojitvi je postala članica IMF (Mednarodnega denarnega sklada), IBRD (Svetovne banke za obnovo in razvoj) in IFC (Mednarodne finančne korporacije). Že leta 1994 je bilo z zunanjega ministrstva slišati mokre želje, da Slovenijo zelo močno zanima sodelovanje z najrazvitejšimi državami sveta v okviru OECD oziroma Organizacije za sodelovanje in razvoj, ki je v začetku devetdesetih v posebnem programu PTT ponujala državam nove demokracije strokovno pomoč pri uvajanju tržnega gospodarstva. No, mokre sanje so se uresničile leta 2010, ko je Slovenija po triletnih pogajanjih pri francoskem zunanjem ministrstvu deponirala ratifikacijske listine Pogodbe o pristopu in Konvencije o OECD.
Eden pomembnejših korakov pa je bil narejen leta 1994, ko je mlada Slovenija postala članica Sveta Evrope.
Je pa leta 1992 Slovenija postala – med drugim – tudi polnopravna članica Mednarodnega olimpijskega komiteja, Mednarodnega centra za podjetja v javni lasti, Evropske in mediteranske organizacije za zaščito rastlin, Mednarodnega urada za okužbe živine, Evropskega društva za nabavo železniškega materiala in – razumljivo – tudi OZN, kamor so jo sprejeli 22. maja 1992. Takrat nas je članstvo v OZN stalo 0,09 odstotka proračuna oziroma 1,2 milijona dolarjev za proračun OZN in še 1,6 milijona dolarjev za mirovne operacije. Za sodelovanje v t. i. ekonomsko komisijo OZN za Evropo smo »prispevali« tudi kakšnih dvajset ljudi.
Dvig slovenske zastave pred stavbo
FOTOgrafiji: REUTERS
FOTOgrafiji: REUTERS
Najdražja je bila lani članarina za OZN, in sicer približno 1,85 milijona evrov, mirovne operacije pa so v prvega pol leta 2019 stale še dodatnih 2,23 milijona evrov. Dejan Vodovnik
