Zvezdanina modrost: Simona

Draga Zvezdana! Včeraj sem možu prepovedala, da se vrne domov. Žura nekje in se je napil in pravi, da bo kar tam prespal, da ga ne ulovijo policaji. Itak so ga že dobili trikrat in se je vedno izmazal, enkrat tudi na sodišču. Po mnogih letih trpljenja zaradi njegovega alkoholizma, nasilja sva v postopku ločitve. Prepričana sem bila, da se bo šel zdravit, on pa si je omislil ljubico, ne vem, kako dolgo že traja. Jaz res ne vem, kaj je narobe z mano, da sem toliko let upala, verjela, da se bo odločil zase, zame, za boljše življenje. Vem pa, da imam že skoraj eno leto mir pred njegovim bolestnim ljubosumjem. Bili so dnevi, ko nisem mogla niti v službo ali je norel doma, da sem se morala iz nje vrniti predčasno. Lani sem zamudila domov iz službe pol ure, in ko sem prišla, mi je razbil telefon za 700 evrov. Zadnjič sem mu postregla kosilo, ko se je najedel, in ker sva se spet skregala, je krožnike vrgel po tleh. Psihično sem uničena, bolečina je tako močna, da sem začela z pomirjevali. Jaz doma čistim, kuham, skrbim za otroke, on pa fitnesira, zapravlja za cunje, družbo, pijačo in ponoči visi pri ljubici. Menim, da sem naredila prav, da ne bo več užival hotela mama. Tožbo za razvezo sem že vložila, ne vem, kdaj prideva na vrsto, dokler ne bo uradno, hoče še živeti doma in mene to tako moti, da se ves čas tresem. Jezna sem nanj, besna, histerično se kregam tudi z otroki, izgubljena sem v tem kaosu in se sploh ne morem pomiriti. Zakaj se mi to dogaja? Simona