Mojca Fatur: Presenečenje je uspelo

Na waldorfski šoli je v navadi, da isti razrednik spremlja otroke vseh devet let šolanja. Toda razredničarka sina Mojce Fatur in Klemena Slakonje je na žalost učencev po treh letih našla drugo službo, in ker so se želeli od nje posloviti z osebnim in izvirnim darilom, se je igralka nečesa domislila. »Med peko palačink se mi je utrnila ideja o prešiti odeji, na kateri bi bili odtisi rok njenih učencev, ki bi jo grele, tudi ko ne bodo ob njej.

Kot zakleto so bile vse šivilje, ki smo jih poklicali, do grla zakopane v delo ali že na dopustu. Tako sem se sama lotila projekta. Izbiranje blaga in barv za odtise mi je bilo v veselje. Šivanje pa mi je vzelo kakih deset let življenja! Stroj mi je nagajal in po umirjenem začetku sva v nekem trenutku ležala objeta čez mizo, pri čemer sem ga moledovala, naj za vraga milega že normalno dela. Potem sem ob njem meditirala, in ko tudi to ni pomagalo, sem se še zdrla nanj,« opiše kalvarijo, ki je prerasla v manjši družinski prepir. Je pa seveda šivanje na roke izdelku vdahnilo še večjo avtentičnost.

»Presenečenje je uspelo, razredničarka je bila ganjena, otroci pa so uživali ob prepoznavanju, čigava je katera dlan. Skratka, čas je, da se vpišem na kak šiviljski tečaj,« je na koncu sklenila Mojca.