Suhe oči vse pogostejše
Ko vid začne pešati, največkrat ni dovolj, da le kupimo očala. Pri slabšanju vidne ostrine zaradi dioptrije je treba ločiti na eni strani med kratkovidnostjo, daljnovidnostjo in astigmatizmom, ki se pojavijo pri otrocih in najstnikih, ter na drugi strani med starostno daljnovidnostjo, ki se postopno začne pojavljati po 40. letu pri vseh ljudeh in sčasoma zaradi tega potrebujemo bralna očala, pravijo oftalmologi.
Čeprav je očala mogoče kupiti brez pregleda v prosti prodaji, specialistka oftalmologije dr. Kristina Mikek, dr. med., iz Očesnega centra Morela okulisti, to odsvetuje.
»Vedeti moramo, da obstaja več očesnih obolenj, ki počasi in prikrito okvarjajo vid in lahko brez preventivnega pregleda dolgo ostanejo spregledana. Po 40. letu starosti tako vsem svetujemo, da enkrat na leto opravijo pregled oči z meritvijo očesnega tlaka in pregledom očesnega ozadja. Pri mladih je pred prvim predpisom očal posebno pomembno, da se pregleda očesna roženica, saj je lahko vzrok za pojav dioptrije tudi obolenje roženice, imenovano keratokonus.« Gre za obolenje, ki povzroča nepravilno izbočenje roženice in postopno trajno okvari vid. Pri zgodnjem odkritju lahko to učinkovito zdravijo in tako vid tudi ohranijo.
Negujmo oči
Dioptrija se v večini primerov lahko odpravi z očali, kontaktnimi lečami ali operacijo, pravi specialistka oftalmologije in kirurginja asist. Petra Schollmayer, dr. med., hkrati dodaja, da je kljub temu nekorigirana refraktivna napaka četrti najpogostejši vzrok slabega vida v razvitih državah. »Korekcija dioptrije je še posebno pomembna pri otrocih, saj lahko v nasprotnem primeru pride do slabovidnosti oziroma t. i. lenega očesa, ki ga pozneje ni mogoče več zdraviti.«
Prav zato so redni preventivni pregledi pri okulistu, četudi nimamo kakšnih pretiranih težav, še toliko bolj pomembni, ker lahko tako odkrijejo očesne bolezni, ki v zgodnjih fazah nimajo simptomov, kot sta na primer zelena mrena ali glavkom. To še posebno velja pri ljudeh, ki imajo v ožji družini koga s to boleznijo, pravi Schollmayerjeva. Dodaja, da ima vse pomembnejše mesto v skrbi za oči tudi nega.
»V zadnjih desetletjih narašča pogostnost suhih in utrujenih oči zaradi dela z računalniki in uporabe pametnih telefonov. Pri teh težavah zelo pomaga vsakodnevna nega vek ter vlaženje površine oči z umetnimi solzami. Če pa se zdravite zaradi katere sistemske bolezni, ki lahko prizadane tudi oči, npr. sladkorne bolezni ali revmatoloških bolezni, se o pregledu pri oftalmologu posvetujte s svojim zdravnikom,« svetuje strokovnjakinja. Pri nas so tako na primer sladkorni bolniki vključeni v program presejanja diabetične retinopatije.
Skrb za dober vid in zdrave oči se ne razlikuje od tistega, kar je priporočljivo tudi sicer za ohranjanje zdravja. To pomeni zdravo prehrano, pri odraslih kontrola vida in očesnega tlaka na vsaki dve leti in zaščita oči pred predolgo izpostavljenostjo soncu s kakovostnimi sončnimi očali.
Za zdrav vid lahko največ naredimo sami, in sicer tako, da zdravo živimo ter da v primeru težav z očmi obiščemo zdravnika specialista oftalmologa. Schollmayerjeva svetuje, da je okulista treba obiskati pri vsakem poslabšanju vida na enem ali obeh očeh. Kako hitro moramo do njega, pa je najbolj odvisno od tega, kako hitro napreduje poslabšanje vida ter od morebitne že znane očesne bolezni in našega splošnega zdravstvenega stanja.
Vse pomembnejša pri skrbi za oči je tudi nega.
»Na pregled je treba ob nenadni izgubi vida, pa tudi v primeru sočasnega poslabšanja vida, močne bolečine in rdečega očesa, še posebno če ste bili pred kratkim operirani na tem očesu,« pravi specialistka oftalmologije asist. Petra Schollmayer in še, da morajo biti na spremembe vida in motnjave v vidnem polju pred očesom ter bliskanje predvsem pozorni kratkovidni z visoko dioptrijo, ker bi lahko šlo za začetni odstop mrežnice.
