Iz dveh bo sestavil eno

Zanesenjaki restavrirajo in obnavljajo stare motorje in avtomobile. »Če bi imel čas, bi bil vse dneve v delavnici in šraufal. Za ta hobi moraš imeti denar, ki ga moraš zaslužiti drugje. Obnova starega hrošča je v glavnem strošek,« prizna 51-letni avtoelektričar Andrej Klarič z Zgornjega Loga pri Litiji. Z ženo imata tiskarno, zato se podnevi posveča tisku in družini. »Ko mali zaspijo, pa grem v delavnico in sem tam do enajstih.«

Strokovnjaki vseskozi raziskujejo, zakaj imamo ljudje prav do avtomobilov tako poseben odnos. Avto nam menda pomeni več kot lastnina, »celo več kot ljubica«, se je hudomušno izrazil neki nemški psiholog. Zagotovo največji fetiš, kar smo jih ustvarili. Ključna lastnost avtomobila za vse to je menda svoboda, ki nam jo ponuja, tako kot nekoč konj. Da se neodvisno gibljemo iz kraja v kraj po lastni želji.

Vselej ko srečam domače restavratorje starih modelov avtomobilov, je rdeča nit pomenka praviloma to, kako so se ljudje nekoč vozili. O hrošču kot Hitlerjevem večnem avtomobilu so bili popisani kilometri papirja. Klarič je pred leti restavriral starega hrošča kabria z usnjeno streho, z njim se od pomladi do jeseni vozi na delo. A, roko na srce, hrošč je verjetno najbolj karizmatičen avtomobil na svetu, in tako bo najbrž tudi ostalo. Toda zadnja leta se je med ljubitelji starodobnikov uveljavil trend, da obnavljajo starejše modele, ki v zgodovini niso odigrali kake pomembne vloge, morda niso pomenili tehnološkega preskoka, lahko da gre za zavožene oz. ponesrečene modele pa športne modele z omejenimi serijami, ki so jih izdelovali zares kratko obdobje in so izjemno redki. Takega si je omislil Andrej Klarič.

Ne obstajajo več

Gre za skoraj pozabljeni športni avtomobil matra murena nekdanjega francoskega multitehnološkega podjetja Matra (Mécanique Aviation Traction), ki je proizvajalo kolesa, avtomobile, letalsko tehnologijo in bojne rakete. Leta 1994 je Matra postala del Lagardère Group in leta 2003 je ime prenehalo obstajati.

Poznavalci se še spomnijo športnih avtomobilov matra 530, bagheere in omenjene murene. Med drugim so z modelom matra rancho ustvarili prototip današnjih suvov in enoprostorcev, zato je tudi prvi Renaultov espace leta 1984 nastal v sodelovanju z Matro.

Športnik s tremi sedeži

Klarič je mureno letnik 1981 kupil pred desetimi leti v Šmarju pri Jelšah in se z njo pripeljal domov. »Nato sem se z njo še eno leto vozil, a je bila že načeta in slabo popravljana, med drugim je počil bat na motorju, zato sem se odločil, da jo restavriram.« Imel je srečo, saj mu je uspelo kupiti nevozno mureno z dobro ohranjenimi posameznimi deli.

Tako na dvorišču pred garažo stoji zlato svetleča murena, v garaži pa rdeče obarvana. Iz njiju bo v naslednjih dveh letih sestavil eno.

Dve leti? smo se začudili. »Ja, prej ne bo šlo. Kot sem rekel, moram delati, da lahko sestavljam star avtomobil ...«
Murena, športnik na zadnji pogon je bila pravzaprav naslednik bagheere. Spredaj je imela tri sedeže, srednji je bil preklopljiv v naslonjalo.

Bil je prvi avtomobil na svetu, ki je imel galvanizirano, se pravi pocinkano šasijo.

»Poglejte, še danes je šasija brezhibna, brez rje,« se pohvali Klarič. A morda še večja zanimivost je bila karoserija, sestavljena iz 12 osnovnih delov, izdelanih iz poliestra. »Tudi zato je bila zelo lahka, saj tehta le nekaj več kot 900 kilogramov,« pove Klarič.
Poganjala sta jo dva motorja, 1,6- (65,7 kW – 88,1 hp) in močnejši 2,2-litrski (86 kW –115,3 hp ali 104 kW –139,5 hp).

Spretni voznik je 100km/h s petstopenjskim menjalnikom dosegel v 8,4–11 sekundah. Novinar revije Car, karizmatični L. J. K. Setright, je zapisal, da je vožnja z mureno tako odlična, »da sploh ni treba zmanjšati hitrosti«. In poudaril, da je vzmetenje tako izjemno, da se murena v vetru bolje obnese kot denimo porsche 924.

Težava so luči in smerokazi

Avto je bil torej športnik brez primere, a so ga izdelovali še ne polna štiri leta, zato je danes izjemna redkost. Skupno so jih izdelali 10.680, v Sloveniji sta dve. »In obe imam jaz,« se v smehu pohvali Klarič in dodaja: »Čez leto in pol bo le še ena, ker bom iz obeh nevoznih sestavil vozno.«


Muren v Sloveniji niti v osemdesetih ni bilo veliko, zato Andrej ne more računati, da bo dele dobil doma. Kako popularna je danes murena med ljubitelji športnih avtomobilov, pove tale podatek: »Skoraj 80 odstotkov rezervnih delov bom dobil pri danskem podjetju, specializiranem za rezervne dele Matra. Problem pa so nepotrošni deli, denimo blatniki, smerokazi, luči ... Ko sem pred desetimi leti kupil mureno, je imela namontirane smerokaze našega starega yuga.«

Klarič je poudaril, da se obnove avtomobila vselej loteva resno: »Poskušal bom zložiti originalni avtomobil.«