Namesto vrha sezone na ledu Žiga zdaj vadi sam v naravi

Tako kot za kopico športnikov po vsem svetu tudi Žiga Jeglič, eden od vodilnih slovenskih hokejistov zadnjega desetletja, doživlja podobno zgodbo. In namesto da bi v svoji panogi zdaj najbolj užival, najprej v končnici močne češke extralige, nato pa na tivolskem prvenstvu skupine B v lovu na vrnitev v najvišji svetovni razred, mora počivati. Prav v tem tednu se je lotil temeljitega treninga na suhem po strokovnem programu. Ko se je ob koncu marca vrnil iz Češke, tam je zelo uspešno nazadnje nosil dres Mlade Boleslave, kluba iz kraja avtomobilske industrije Škoda, si je vsakdanjik v domačem okolju popestril s posamično vadbo v bližnji naravi. Tako je kot športnik vzdrževal osnovno pripravljenost za dobro počutje, zdaj je storil korak naprej. Seveda se je moral kot vsa okolica prilagoditi novim razmeram. Že dolgo ga poznamo, družabnost in pozitiven pogled na svet sta ga vedno spremljala, značajsko so mu sicer – najbolj prav zaradi družbe – bližje ekipne športne panoge. »Seveda je že zdaj drugače, ko mi je Andrej Tavželj poslal svoj program vadbe. Združil sem ga z nekaterimi iz preteklosti, toda predvsem si želim, da bi vsi ostali zdravi ter da bi lahko kot vedno spomladi začeli naše kondicijske priprave pod vodstvom trenerja na kranjskem stadionu. Tam se po navadi zberemo Andrej, Anže Kuralt, Žiga Pavlin, tudi Blaž Gregorc (tako kot Jeglič igra na Češkem, o. p.) se nam je pridružil. Res mi je bolj všeč, ko tako delamo v skupini,« razmišlja odlični napadalec, ki se po navadi veseli tudi poletnega treninga na blejski ledeni ploskvi v družbi slovenskega hokejskega asa Anžeta Kopitarja.

Veselje z golfom

»Slišim pa, da se nam približuje dan, ko bi se z nekaterimi športnimi panogami lahko ukvarjali za svoje veselje, denimo s tenisom in golfom. To je že spodbudno,« pravi oče hčerke, stare 15 mesecev. S partnerico Kajo sta se je razveselila lani pozimi, ko je igral še pri Slovanu iz Bratislave. Ravno dobro se je vrnil v tekmovalni ritem po neljubem dogodku na OI v Pjongčangu – dopinški kazni in predčasnem slovesu od Južne Koreje zaradi pozabljene prijave pršila, ki ga ob astmatičnih težavah potrebuje pri telesnih naporih –, že je spomladi sledila nova nevšečnost. Staknil je zoprno poškodbo v predelu vratnih vretenc, po operativnem posegu je sledilo dolgo okrevanje pod budnim očesom ortopeda Mihe Vodičarja, ki mu je naš dolgoletni reprezentant hvaležen tudi za vsa navodila glede nadaljevanja športne poti. Nato se je jeseni vrnil na led, se preselil na Češko, najprej v Zlin, nato pa k še bolj ambiciozni vrsti Mlade Boleslave. Vesel je bil navzočnosti rojaka pri moštvu, vratarja Gašperja Krošlja, tudi umirjeno mestece s 40.000 prebivalci mu je z družino ustrezalo. Če pa si je želel drugačen utrip, mu ga je ponujala manj kot uro vožnje oddaljena čudovita Praga.