KOLESARSTVO

Pogačar jemlje dih, Roglič skrbi za dramo

Slovenska kolesarska zvezdnika zmagala vsak na svoji etapni dirki svetovne serije.
Fotografija: Primož Roglič je vendarle dobil etapno dirko svetovne serije na francoskih cestah. FOTO: Alex Broadway/ASO
Odpri galerijo
Primož Roglič je vendarle dobil etapno dirko svetovne serije na francoskih cestah. FOTO: Alex Broadway/ASO

Tirreno–Adriatico Tadeju Pogačarju, Pariz–Nica Primožu Rogliču. Slovenska kolesarska asa sta pobrala domala vse, kar se jima je ponujalo. Tako sta naznanila, da se je začela še ena izjemna sezona za naše kolesarstvo. Njuna podviga sta se sicer razlikovala po slogih, v katerih sta si jih prikolesarila. Pogi ni imel enakovrednega tekmeca, Rogla je navijačem pripravil dramo s srečnim koncem.

Najprej k svetovni št. 1, čigar prevlada jemlje dih. Pogačar je nastopil na treh dirkah svetovne serije in zmagal na vseh – po UAE, Strade Bianche in Tirreno–Adriatico. Skupaj z etapnimi uspehi ima po 15 tekmovalnih dneh na računu leta 2022 že sedem zmag. Prve si je prikolesaril v žgoči arabski puščavi pri temperaturah nad 30 stopinj Celzija, najboljši je bil ob orkanskem vetru in hladu na toskanskem makadamu, zdaj pa še na zasneženih apeninskih vršacih pri 0 stopinjah Celzija.

Drugo leto zapored si je modro majico najboljšega na dirki dveh morij zagotovil v kraljevski 6. etapi, v kateri se je moral dvakrat povzpeti na Monte Carpegna. Ta je najbolj znan po tem, da je na njem najraje treniral eden najboljših kolesarskih hribolazcev v zgodovini Marco Pantani. A je vprašanje, ali bi lahko žal že pokojni italijanski Gusar tudi v svojih najboljših časih sledil Pogačarju, ko je 4 km pred vrhom drugega vzpona na vso moč pritisnil na pedale.

Sedanji tekmeci 23-letnega kapetana ekipe UAE so se hitro vdali. Tadej si je do vrha prikolesaril poldrugo minuto naskoka in v cilj po spustu pripeljal 1:03 pred najbližjim zasledovalcem v etapi in seštevku Jonasom Vigegaardom (Jumbo Visma). Ta zmaga sicer ni tako epska kot tista na Strade Bianche, ki si jo je prikolesaril s 50-kilometrsko samostojno vožnjo, je pa zmagal s tretjo največjo razliko v karieri – več je je imel le v predzadnjih etapah Vuelte 2019 (1:32) in Toura 2020 (1:21).

»Ne bi rad primerjal letošnje in lanske zmage na Tirreno–Adriatico, obe sta zelo lepi in plod trdega dela vseh v ekipi. Moja pripravljenost je podobna tisti pred letom dni in tudi ni več daleč od tiste na Touru. Vse gre po načrtih,« je Pogačar povedal po sklepni 7. etapi, ki jo je v sprintu dobil Phil Bauhaus (Bahrain Victorious).

Ob sedanji prevladi ga v vlogo favorita postavljajo tudi za sobotno klasiko Milano–Sanremo, čeprav je bolj na kožo pisana sprinterjem. »Merili bomo na zmago, a bo to zelo zahtevna naloga, nimam dovolj prstov na rokah, da bi naštel vse kandidate za vrh,« pred največjo italijansko enodnevno dirko v ospredje ne sili Pogačar.

Van Aert pol človek, pol motor

»Ne gre brez malo drame, kajne,« pa je na cilju v Nici izjavil Roglič, ki je sicer dan pred tem v kraljevski 7. etapi dirke proti soncu brezhibno opravil svoje delo – na prelazu Turini je slavil svojo prvo letošnjo zmago in se utrdil v rumeni majici.

Tako kot lani se je zapletlo zadnji dan. Tokrat ne zaradi padcev, ki so Kisovčanu lani odnesli zmago. V razgibani 8. etapi je zapadel v krizo v kritičnem trenutku. Na zadnjem vzponu na prelaz Eze je napadel njegov najnevarnejši tekmec Simon Yates (BikeExchange), ki je poskušal nadomestiti 47 sekund zaostanka.

Začel se je oddaljevati in vprašanje je, kako bi se razpletlo, če Rogliču na pomoč ne bi priskočil Wout van Aert. Belgijec, ki je pred tem že zaostal, se je vrnil k svojemu kapetanu in pred njim narekoval tempo, ob katerem v klanec prednost britanskega napadalca ni presegla 28 sekund.

Dvojec Jumba Visme je v spustu v Nico s skupnimi močmi lovil Yatesa in v cilj prikolesaril 9 sekund za njim. Rumena majica je bila na varnem za 29 sekund. »Zahvaliti se moram celotni ekipi, še posebno Woutu, ki je pol človek, pol motor. Zmore vse. Na zadnjem vzponu se nisem dobro počutil, bilo je strmo in nisem imel moči. Trpel sem in se boril, da bi bila razlika čim manjša. Na srečo sem vedel, da je imel Wout izjemen dan, in mi je bil v veliko pomoč,« se je moštvenemu kolegu zahvalil Roglič, za katerega je bila to prva zmaga na francoski etapni dirki svetovne serije, čeprav je v preteklosti rumeno majico že nosil na vseh treh, Pariz–Nica, kriterij Dauphine in Tour de France.

Več iz te teme:

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije