Bele ceste prvi izziv za Pogačarja

Naj se veliki kolesarski cirkus začne! Sezona resda traja že dober mesec dni in Slovenija je z Janom Tratnikom (Visma Lease a Bike), Matejem Mohoričem (Bahrain Victorious) in druščino vpisala že pet zmag, vendar takšnega spektakla, kot se obeta v soboto, letos še nismo videli.

Vračajo se Strade Bianche, toskanske bele ceste, na njih pa se po skoraj petih mesecih na dirke vrača tudi svetovna številka ena Tadej Pogačar (UAE), ki si je za leto 2024 zadal najvišje cilje doslej.

Rožnata majica na Giru, rumena na Touru in mavrična na svetovnem prvenstvu v Zürichu, vmes morda še olimpijsko zlato v Parizu. Vse to in še več so Pogačarjevi cilji v njegovi šesti sezoni med profesionalci, prvi, v kateri ne bo več mogel nositi belih majic najboljšega mladega kolesarja. Septembra lani je dopolnil 25 let, ni več čudežni deček s Klanca pri Komendi, temveč zrel šampion, ki je slavil že 63 zmag med profesionalci. Med njimi sta tudi dve na dirki po Franciji in pet enodnevnih spomenikov.

Če bo v letošnji, kot vse kaže, epski sezoni uresničil le polovico od naštetih ciljev, bo utrdil svoj položaj najboljšega v sedanjem rodu in enega od najboljših v zgodovini. Tega si ni prislužil le z izjemno statistiko, temveč z brezkompromisnim dirkanjem, s katerim navdušuje kolesarske množice in stroko. Vzorčni primer so bile Strade Bianche 2022, na katerih je slavil eno od svojih najlepših zmag po samostojnem pobegu 50 km pred ciljem.

Slovenski as je leta 2022 sam prikolesaril na Piazzo del Campo v Sieni. FOTO: Gian Mattia d'Alberto/LaPresse

Bo v soboto ponovil ta podvig? »Strade Bianche imam zelo rad in imam zelo lepe spomine nanje. Moje priprave so bile zelo dobre in dirkal bom na zmago. Pred prvimi dirkami nikoli ne veš natanko, kako ti bo šlo, tu bo tudi nekaj zelo močnih tekmecev, a mislim, da smo z našo ekipo pripravljeni za vse,« je Pogačar namignil, da bi lahko spet videli eno od njegovih simultank.

Morda bo z njo poskušal odgovoriti na udaren začetek sezone zmagovalca zadnjih dveh Tourov Jonasa Vingegaarda (Visma Lease a Bike), ki je s tekmeci pometal na dirki nižjega ranga O Gran Camiño v Galiciji, in novega izzivalca za rumeno majico Remca Evenepoela (Soudal Quick Step), ki je bil na uvodnih preizkušnjah na Portugalskem tudi premočan za tekmece.

Šesti spomenik še zahtevnejši

Pogačar bo imel v Toskani opravka s precej močnejšo konkurenco in tudi zahtevnejšo traso. Organizatorji so dirki okrepili sloves neuradnega šestega spomenika. Pogačar je predlani ob zadnjem nastopu zmagal na 184 km dolgi preizkušnji z 11 makadamskimi odseki v skupni dolžini 63 km. Podaljšane Strade Bianche merijo 215 km in imajo 15 odsekov makadama v dolžini 71,8 km.

Na večini minulih dirk ključni odsek Monte Sante Marie, na katerem je leta 2022 napadel Pogačar, zdaj ni več 50, temveč 80 km do konca. Tudi tokrat je tu pričakovati selekcijo, bržkone pa še ne samostojne akcije tako daleč od Siene in cilja na sloviti Piazzi del Campo. To bi bil morda prevelik izziv celo za Pogačarja.

Kako se lotiti podaljšane trase, se bo Pogačar skupaj s svojim športnim direktorjem Andrejem Hauptmanom odločil po današnjem ogledu. Sicer pa se slovenska naveza pri UAE te dni v Italiji ni ukvarjala le s pripravo na Strade Bianche. Pogačar in Hauptman sta si ogledala tudi trasi ključnih etap prvega tedna Gira, 6., del katere bodo tudi makadamski odseki v okolici Siene, in 7., vožnje na čas z zaključnim vzponom v Perugio.

Kateri bodo Pogačarjevi najnevarnejši tekmeci na majskem Giru, bo pokazal čas. Na Strade Bianche se mu bodo poskušali postaviti po robu lanski zmagovalec Tom Pidcock (Ineos), šampion iz leta 2019 Julian Alaphilippe (Soudal Quick Step), zmagovalec lanske Vuelte Sepp Kuss (Visma Lease a Bike) in Mohorič. Slovenski svetovni prvak na makadamu bo gotovo poskušal močno preseči svojo najboljšo uvrstitev, 11. mesto iz leta 2018.

V soboto bomo morda gledali slovenski dvoboj za vrh, a tudi naslednje dni ne bomo prikrajšani za kolesarske užitke. V nedeljo na dirki Pariz–Nica sezono začenja še Primož Roglič (Bora Hansgrohe).