SKOKI
Poslej si bo lažje oprostil neuspehe
Peter Prevc še vedno upa, da bo novo sezono začel v Visli. Po šestih mesecih na skakalnico spet predvidoma v petek.
Odpri galerijo
Za Petra Prevca je očetovska vloga za zdaj še zahtevnejša od športne. FOTO: Miha Šimnovec
MARIBOR – Najboljši slovenski smučarski skakalci v teh dneh krepijo telesno pripravljenost v Poreču, na tamkajšnjih kondicijskih pripravah se znoji tudi Peter Prevc, ki se nadeja, da bo po daljšem okrevanju vendarle odpotoval na uvodno postajo svetovnega pokala v Vislo (med 16. in 18. novembrom).
»Še vedno upam, da bom lahko normalno začel sezono na Poljskem. A je treba počakati, da vidimo, koliko bom takrat dober ali slab,« je začel pogovor 26-letni Gorenjec, ki je že pripravil rezervni scenarij. »Če še ne bom nared za Vislo, pa si želim, da bi se karavani priključil vsaj nekje do začetka novoletne turneje.«
Glede treningov se bodo odločali sproti. »Videli bomo iz tedna v teden, odločitve pa sprejemali glede na raven skakanja, počutje, stanje telesa,« je razložil najstarejši od bratov Prevc in pripomnil, da bo gibljivost njegovega gležnja povedala, kdaj se bo lahko odpravil na skakalnico.
»V Čateških toplicah, kjer sem bil nazadnje na rehabilitaciji, so bili zadovoljni z napredkom, tako da smo za prve skoke po tako dolgem času na koledarju obkrožili dneve okrog 10. oktobra,« je skupni zmagovalec svetovnega pokala 2015/16 zaupal težko pričakovani datum, ko bo spet skočil s smučmi.
To se bo – kot nam je razkril glavni trener Gorazd Bertoncelj – predvidoma zgodilo ta petek na 60-metrski napravi v Beljaku. Čeprav operacija, na katero se je podal aprila, (še) ni bila nujno potrebna, pa bi moral prej ali slej pod nož. »Ni šlo za klasično poškodbo gležnja, ampak za napako, če lahko temu tako rečem, no, za zastarelo poškodbo, zaradi katere bi moral enkrat zagotovo na operacijo. Vendar tega ne nameravam kriviti za zadnje slabše rezultate,« je poudaril Prevc, ki je prejšnjo sezono svetovnega pokala kot najvišje uvrščeni Slovenec v skupnem seštevku končal na 15. mestu.
Če bi lahko kar koli spremenil, bi to, da bi si po prvem posegu vzel več časa za okrevanje in ne bi tako hitel nazaj na trening. Ker so se mu običajno rane hitro zacelile, je pričakoval, da bo okrevanje tudi v tem primeru potekalo normalno. In verjetno bi, če se ne bi pojavila bakterija, ki mu je nato prekrižala račune. Iz vsega tega se je naučil, da bo v prihodnje bolj potrpežljiv.
Ker je skoraj v vsaki zadevi kaj dobrega, je tudi Peter iz celotne kalvarije izluščil nekaj pozitivnega. »Morda je moja prednost v tem, da se bom manj obremenjeval z nujo po zmagovanju in da si bom lažje oprostil kakšen neuspeh, ker vse poletje nisem skakal,« je dejal skakalec kranjskega Triglava, ki še vedno čuti določen pritisk, ker so oči (športne) javnosti uprte vanj.
»A to sem si sam zakuhal z visokimi uvrstitvami in cilji, zato moram s tem živeti,« se je sprijaznil Prevc, ki se ni mogel izogniti vprašanjem o očetovski vlogi, v kateri uživa od začetka junija, potem ko sta z življenjsko sopotnico Mino dobila sina Ludvika.
»Po eni strani je biti vrhunski športnik in oče obenem seveda lepo, po drugi pa naporno. Ko sem se še v časih pred očetovstvom po treningu vrnil domov, je bilo dneva tako rekoč že konec, zdaj pa je doma še en človek, za katerega je treba skrbeti in ga zabavati. Je pa to dobro, ker lahko malo odklopim skoke, saj doma nimam časa razmišljati o športu. Tudi če kdo pride na obisk, me ne sprašuje o treningih, zdaj se pač bolj ali manj vse vrti okrog otroka, ki mi že z nasmehom, pogledom vlije precej energije,« je zaupal dobitnik dveh kolajn na olimpijskih igrah leta 2014 v Sočiju in priznal, da je očetovska vloga za zdaj še zahtevnejša od športne, ker še ne pozna vseh trikov starševstva.
»Še vedno upam, da bom lahko normalno začel sezono na Poljskem. A je treba počakati, da vidimo, koliko bom takrat dober ali slab,« je začel pogovor 26-letni Gorenjec, ki je že pripravil rezervni scenarij. »Če še ne bom nared za Vislo, pa si želim, da bi se karavani priključil vsaj nekje do začetka novoletne turneje.«
Odločali se bodo sproti
Glede treningov se bodo odločali sproti. »Videli bomo iz tedna v teden, odločitve pa sprejemali glede na raven skakanja, počutje, stanje telesa,« je razložil najstarejši od bratov Prevc in pripomnil, da bo gibljivost njegovega gležnja povedala, kdaj se bo lahko odpravil na skakalnico.
»V Čateških toplicah, kjer sem bil nazadnje na rehabilitaciji, so bili zadovoljni z napredkom, tako da smo za prve skoke po tako dolgem času na koledarju obkrožili dneve okrog 10. oktobra,« je skupni zmagovalec svetovnega pokala 2015/16 zaupal težko pričakovani datum, ko bo spet skočil s smučmi.
To se bo – kot nam je razkril glavni trener Gorazd Bertoncelj – predvidoma zgodilo ta petek na 60-metrski napravi v Beljaku. Čeprav operacija, na katero se je podal aprila, (še) ni bila nujno potrebna, pa bi moral prej ali slej pod nož. »Ni šlo za klasično poškodbo gležnja, ampak za napako, če lahko temu tako rečem, no, za zastarelo poškodbo, zaradi katere bi moral enkrat zagotovo na operacijo. Vendar tega ne nameravam kriviti za zadnje slabše rezultate,« je poudaril Prevc, ki je prejšnjo sezono svetovnega pokala kot najvišje uvrščeni Slovenec v skupnem seštevku končal na 15. mestu.
Za Petra Prevca je očetovska vloga za zdaj še zahtevnejša od športne. FOTO: Miha Šimnovec
Če bi lahko kar koli spremenil, bi to, da bi si po prvem posegu vzel več časa za okrevanje in ne bi tako hitel nazaj na trening. Ker so se mu običajno rane hitro zacelile, je pričakoval, da bo okrevanje tudi v tem primeru potekalo normalno. In verjetno bi, če se ne bi pojavila bakterija, ki mu je nato prekrižala račune. Iz vsega tega se je naučil, da bo v prihodnje bolj potrpežljiv.
Še vedno čuti pritisk
Ker je skoraj v vsaki zadevi kaj dobrega, je tudi Peter iz celotne kalvarije izluščil nekaj pozitivnega. »Morda je moja prednost v tem, da se bom manj obremenjeval z nujo po zmagovanju in da si bom lažje oprostil kakšen neuspeh, ker vse poletje nisem skakal,« je dejal skakalec kranjskega Triglava, ki še vedno čuti določen pritisk, ker so oči (športne) javnosti uprte vanj.
»A to sem si sam zakuhal z visokimi uvrstitvami in cilji, zato moram s tem živeti,« se je sprijaznil Prevc, ki se ni mogel izogniti vprašanjem o očetovski vlogi, v kateri uživa od začetka junija, potem ko sta z življenjsko sopotnico Mino dobila sina Ludvika.
»Po eni strani je biti vrhunski športnik in oče obenem seveda lepo, po drugi pa naporno. Ko sem se še v časih pred očetovstvom po treningu vrnil domov, je bilo dneva tako rekoč že konec, zdaj pa je doma še en človek, za katerega je treba skrbeti in ga zabavati. Je pa to dobro, ker lahko malo odklopim skoke, saj doma nimam časa razmišljati o športu. Tudi če kdo pride na obisk, me ne sprašuje o treningih, zdaj se pač bolj ali manj vse vrti okrog otroka, ki mi že z nasmehom, pogledom vlije precej energije,« je zaupal dobitnik dveh kolajn na olimpijskih igrah leta 2014 v Sočiju in priznal, da je očetovska vloga za zdaj še zahtevnejša od športne, ker še ne pozna vseh trikov starševstva.
