Kvalifikacije za ligo prvakov: navijači, pridite, diši po podvigu

»Pridite. Več ko vas bo, lažje bo nam. Vse bomo dali od sebe in verjamem, da se bomo skupaj veselili,« je kapetan Olimpije Timi Max Elšnik povabil vse zeleno-bele privržence, da s skupnimi močmi pišejo nogometno zgodovino. Drevišnja povratna tekma 2. kola kvalifikacij za ligo prvakov v Stožicah (20.00) proti favoriziranem bolgarskem prvaku Ludogorcu je lahko zgodovinska, ni pa usodna za Olimpijine evropske ambicije v tej sezoni.

Izhodišče je neodločeno (1:1), v 3. kolo kvalifikacij pa vodi kakršna koli zmaga. Poraz bi preselil Olimpijo v 3. kolo kvalifikacij za evropsko ligo. A zmaga ne pomeni le napredovanja, temveč zagotavlja evropsko jesen in milijone evrov. V najslabšem primeru preboj v konferenčno ligo, najboljšem v ligo prvakov, vmes pa še v evropsko ligo.

Ob vrhuncu počitnic in domala izpraznjeni Ljubljani bo glavno mesto vsaj malo zajela nogometna vročica. Elšnik in drugi igralci si jo zaslužijo po sanjski minuli sezoni, zaslužijo si tudi čim večjo podporo s tribun. O tem, ali si bodo zaslužili tudi zgodovinski dosežek, pa bodo morali pokazati na igrišču. Ne bo lahko in predvsem zelo drugače, kot je bilo v Razgradu. »Lahko smo še boljši kot smo bili v prvi tekmi,« je zmerni optimist tudi trener Joao Henriques. Odlikuje ga zmernost v vsem. Udarno enajsterico in taktiko je v prvih treh tekmovalnih tednih podrejal evropskemu cilju, zato plačal davek, a še ne tako velikega v prvi prvenstveni tekmi. Prvih 90 minut je bilo solidnih. Glavno vprašanje pa je, kdo je lahko še boljši v Stožicah – ljubljanski zeleno-beli, ker igrajo na domačem terenu in z najvišjimi možnimi motivi, ali gostujoči zeleno-beli, ki so med najbolj izkušenimi v takšnih kvalifikacijskih dvobojih?

Drugačna tekma, drugačna enajsterica

Henriques je vse tri evropske tekme začel z isto enajsterico, drugačna tekma bi lahko prinesla tudi prvo korekcijo. Velikih razlogov za poseganje naj ne bi imel, ampak vselej je lahko še boljše. In Ljubljančani bodo morali biti ne le boljši, temveč tudi zviti in prav nič mehki. V gosteh so marsikoga navdušili, le trenerja Ludogorca Ivajla Peteva ne preveč. »Razen gola niso sprožili nevarnega strela,« je nekoliko vzvišeno ocenil prvi del slovensko-bolgarskega dvoboja prvakov mlajši od trenerjev, a veliko bolj izkušen.

Ludogorec je v Ljubljano dopotoval maksimalno pripravljen. Konec tedna ni igral prvenstvene tekme. Petev ima zdaj še bolj natančne informacije in sposobnosti o Olimpiji. Na voljo ima vrednejše igralce, ne nujno boljši?

Ludogorec je vidno hitrejši, a Olimpija je v razvojnem vzponu in premore dovolj taktične spretnosti za igro po svojih taktih. Povrhu je »črna mačka« za bolgarske tekmece, saj je zadala dva huda udarca nekoč velikemu Levskemu. Kako igrati proti na papirju favoriziranemu tekmecu, si še vedno velja pogledati povratni dvoboj med Mariborom in Ludogorcem izpred štirih let. Drugi polčas, ko vijolični, prav tako počasnejši, niso imeli več druge možnosti, kot igro za vse ali nič, so dobesedno zmleli tekmece. Srečno so ušli nokavtu.