Kličko v živo še večji kot po TV

Verjetno je v ponedeljek zvečer nemalokdo le debelo pogledal, ko je sredi Ljubljane pred seboj zagledal orjaka z znanim obrazom. Marsikdo se je moral večkrat ozreti, preden mu je vendarle kapnilo, kdo je šel ravnokar mimo njega, ljubiteljem (borilnih) športov pa je bilo takoj jasno, da skoraj dva metra visoki mož ni bil nihče drug kot Vladimir Kličko. Priložnost, da se je srečal in fotografiral z ukrajinskim boksarskim šampionom, ki je v ringu osvojil vse, kar se je osvojiti dalo, je imel tudi najboljši slovenski težkokategornik Haris Aksalič. »Ko so me poklicali znanci, naj pridem v restavracijo Separe na Viču, da me bodo predstavili Vladimirju, niti za hip nisem okleval. Takšna priložnost za srečanje z enim od najboljših boksarjev v zgodovini se ti pač ne ponudi vsak dan,« je poudaril 29-letni Ljubljančan. Zanimivo, da je nekaj časa sodeloval tudi z znanim ameriškim trenerjem Jamesom Alijem Bashirjem, ki je kot dolgoletni pomočnik strokovnjaka Emanuela Stewarda bedel tudi nad Kličkom. »Ko sem Vladimirju pokazal fotografijo, na kateri sem skupaj z Jamesom, se je le nasmehnil, rekoč, kako je svet majhen. Nato jo je slikal še s svojim pametnim telefonom,« je zaupal Aksalič, kako je prebil led med krajšim pogovorom s 16 let starejšim Ukrajincem.

V začetku junija na spektakel v Minsk

»Zares je ogromen! Moram reči, da je v živo videti še večji kot po televiziji. Več kot očitno je še vedno tudi vrhunsko telesno pripravljen in menim, da bi še vedno lahko boksal na najvišji ravni. Za nameček je izjemno prijazen in z obema nogama trdno na tleh,« je bil 193 cm visoki in 118 kg težki Ljubljančan navdušen nad dobitnikom zlate kolajne na olimpijskih igrah leta 1996 v Atlanti ter dolgoletnim profesionalnim svetovnim prvakom po različicah WBA, WBO in IBF. Dr. Jekleno kladivo, kakor so klicali Klička, ki je svoje rokavice obesil na klin pred štirimi leti po porazu z angleškim zvezdnikom Anthonyjem Joshuo, je v poklicnem ringu nanizal kar 64 zmag (53 z nokavtom) in doživel pet porazov, Aksalič pa je šele na začetku profesionalne poti.

Oba dosedanja obračuna je odločil v svojo korist, v krstnem je bil konec septembra 2018 v Cape Townu po točkah boljši od Kamerunca Nica Yamdjieja, v drugem je dobrih pet mesecev pozneje v Ljubljani že v uvodni rundi nokavtiral Libanonca Mohameda Azaba. Po dveletnem tekmovalnem premoru se mu zdaj odpirajo nova vrata za nadaljevanje kariere. »V začetku junija sem povabljen na boksarski spektakel v Minsku, kjer bom z vodilnimi možmi iz bahrajnske organizacije Brave FC, partnerji slovenskega združenja WFC, podpisal pogodbo za več dvobojev. Na nekaj takšnega sem dolgo čakal, največje zasluge za to pa gredo Zlatku Mahiću,« se je beli Tyson, kakor so Harisu nadeli vzdevek v Južni Afriki, zahvalil predsedniku zveze WFC.