Intervju z Anito Horvat: Sicer zelo stresno, a iz teka v tek boljša
Anita Horvat je v svojih zadnjih treh tekih na 800 m prebila časovni zid dveh minut. V polfinalu svetovnega prvenstva v Eugenu si je z osebnim rekordom 1:59,60 pritekla finalni nastop in nato v njem zasedla 7. mesto s časom 1:59,83. Preteklo soboto pa je na atletskem mitingu diamantne lige v poljskem Chorzowu ob tretjem mestu prišla v cilj z novim osebnim mejnikom 1:58,96. Zato se od nje tudi na bližnjem evropskem prvenstvu v Münchnu veliko pričakuje.
Za vas kot novinko v teku na dva stadionska kroga je bilo seveda sedmo mesto na svetovnem prvenstvu v Oregonu veliko presenečenje.
»Kakor sem že povedala, to je bilo zame prvenstvo presenečenj. V bistvu sem bila iz teka v tek boljša, sicer je bilo vse skupaj zame zelo stresno, je pa bilo predvsem nepričakovano.«
Iz svoje prvotne discipline, teka na 400 m, ste prešli na 800. Vedno ob vsem obstaja tudi bistvo za takšno odločitev.
»Glavni razlog je bil, ker za 400 m nisem dovolj hitra. Morala bi resnično imeti malce več hitrosti, te mi manjka, zaradi tega se nikoli tudi nisem mogla prebiti v vrh tekmovalk. Za 800 m pa sem še vedno dovolj hitra, v zadnjih letih sem veliko trenirala za vzdržljivost.«
Tudi sami po nastopih pravite, da vam še manjka taktične izostrenosti, kar pa je za novinko na tej progi razumljivo.
»Ne znajdem se še povsem dobro v gneči, ne vem povsem natančno, kako se in se bo kakšna punca odzvala, tolikokrat še nisem tekla z njimi. Vse mi je še malce tuje, malce se še lovim, a menim, da v času leta, mogoče dveh, ko jih bom enkrat spoznala, to ne bo več problem.«
V finalu SP sta bili s srebrno Britanko Keely Hodgkinson edini Evropejki. Na letošnjih evropskih rezultatskih lestvicah vodi prav Hodgkinsonova (1:56,38) pred rojakinjama Lauro Muir (1:57,87) in Jemmo Reekie (1:58.44). Sledi Rénelle Lamote iz Francije (1:58,48), nato ste časovno že vi. To bo bolj ali manj konkurenca za vrh tudi v Münchnu.
»Tudi Italijanka Elena Bellò (1:58,97) je zelo blizu, vse smo nekako skupaj, nekaj bo odvisno tudi od športne sreče, dnevne forme. Pustimo se presenetiti.«
Za ta uspešni zasuk na 800 m ima seveda zasluge tudi trener Tevž Korent.
»Zasluge gredo stoodstotno njemu. V bistvu je bila, ko sem prišla k njemu, to tudi njegova ideja, o tem sva se pogovarjala, namreč da bi pač zamenjala disciplino. Povedal mi je razloge, zakaj, in z njim sem se strinjala. Že dve leti vadim z njim, super se ujamemo, tudi ekipo imam super.«
Seveda ste morali po prehodu na 800 m trening prilagoditi. Kako je denimo videti?
»Veliko več delam za vzdržljivost, kakor sem to počela prej. Pretečene razdalje pa se razlikujejo, vsak trening je drugačen.«
Ste imeli, prej na 400, zdaj na 800 m, kakšno vzornico, ki ste jo občudovali?
»V bistvu se zelo živo spomnim Jolande Čeplak (gre seveda za evropsko prvakinjo na 800 m iz leta 2002, prvenstvo je bilo prav v Münchnu, op. p.). Sicer sem bila takrat zelo zelo mlada, tako da se je bolj kot ne spominjam z reklamnih panojev in podobnega. Prav posebne vzornice pa nimam.«
