Goličič: Ne obremenjujemo se s tem, koga ni z nami

LJUBLJANA – Slovenski hokejisti so ponoči prispeli na prizorišče svetovnega prvenstva divizije I-A v Budimpešto, kjer se bodo od nedelje naprej v konkurenci Velike Britanije, Poljske, Madžarske, Kazahstana in Italije borili za eno izmed dveh vstopnic, ki peljeta v elitno skupino svetovnega hokeja. Že osem let je prebivalec reprezentančne slačilnice tudi Boštjan Goličič, ki zadnjih šest sezon igra v najmočnejši francoski ligi. Napadalec Grenobla je na pripravah na Bledu s soigralci pozorno vpijal strategijo igre, ki jo je skupaj s člani strokovnega vodstva pripravil selektor Kari Savolainen. »Vsakič, ko smo stopili na led, je bilo vse na sto odstotkih. Selektor vedno zahteva, da delamo z maksimalno hitrostjo. Tisto uro, ko se dela, gremo na polno, smo popolnoma osredotočeni, po treningu pa nas pusti na miru, da se regeneriramo in da se malce odklopimo od hokeja,« je način dela pojasnil 28-letni Gorenjec, ki je o posebnih prijemih Savolainena še razkril: »Vsakemu igralcu posebej pove, kaj so njegove naloge, kaj od njega zahteva. Vselej veš, kaj si misli o tebi, na lep način ti pove, kaj bi lahko izboljšal. Je trener, ki ima zelo odprt odnos z igralci.« Ni skrivnost, da zna izkušeni finski strokovnjak iz vsakega igralca potegniti maksimum in vse sestaviti v skladno celoto. To so sinoči še zadnjič testirali proti Avstrijcem na Dunaju, od nedelje pa bo šlo zares za preboj v najvišji razred. Naloga bo toliko bolj zahtevna, ker manjka nekaj standardnih članov izbrane vrste, zato je v slovenski vrsti tudi kopica novih, manj izkušenih fantov. »S tem se ne obremenjujemo, saj na vsakem turnirju kdo manjka, vselej je z nami kakšen nov obraz, smo z Anžetom (Kopitarjem, op. p.) ali pa brez njega. Zbrani smo fantje, ki se poznamo že dolgo, in v tem obdobju smo ustvarili izjemno ozračje v slačilnici, ki ga ohranjamo. Zato tako močno niti ne čutimo primanjkljaja nekaterih igralcev. Pomembno je, kdo je tukaj in kaj lahko prispeva reprezentanci.«

Moč ekipnega duha

Ta sezona je posebna, saj je na reprezentančni ravni pri vzhodnih sosedih pred risi še drugi vrhunec po februarskih olimpijskih igrah v Južni Koreji. To je dodaten fizični in psihološki pritisk na igralce ob vseh obveznostih na klubski ravni, kjer so pretežno kot tujci pod drobnogledom delodajalcev in navijačev. »Meni nikoli ni bilo težko igrati za reprezentanco. Nekaj najlepšega je priti domov, se družiti in sodelovati s fanti, ki jih poznaš že od mladih nog. Vsak dan si deliš z njimi slačilnico, prosti čas, vsakič greš v novo športno vojno. Lepo je, ker nas krasi izjemen ekipni duh, dobro se poznamo, za reprezentanco pogosto igram raje kot za klub.« V nedeljo ob 12.30 bodo Goličič in druščina odprli turnir z dvobojem proti Veliki Britaniji, ki bi morala pasti. Kot največja tekmeca za preboj med elito se zdita gostiteljica turnirja Madžarska in Kazahstan. »Madžari, ki bodo imeli veliko podporo občinstva, bodo zelo nevarni. Italijani so vedno neugodni v vseh športih, ne samo v hokeju. Kazahstance zaznamuje specifična vzhodnjaška igra, zato bodo zahtevna ovira. Proti Angležem nisem igral že zelo dolgo, slabo jih poznam. Poljaki so fizično močni, običajno so trd oreh, kar so potrdili tudi v kvalifikacijah za olimpijske igre in predlani na SP v Katovicah. V vsaki tekmi bo šlo na nož. Naš cilj je, da se danes teden v Budimpešti veselimo napredovanja,« je odločno napovedal Boštjan Goličič, srčni hokejski legionar, ki ima za pasom tudi dva naslova francoskega prvaka (z Briançonom in Gapom) in pokalnega zmagovalca (z Briançonom in Grenoblom). Zdaj je osredotočen na nov reprezentančni podvig.