Ukrajina in Rusija prvič izmenjali ujetnike
Glavni poudarki:
- Voditelji EU, Nata in G7 danes v Bruslju o vojni v Ukrajini.
- Zelenski pozval svetovno javnost k shodom proti vojni.
- Za četrtek je bilo dogovorjenih sedem humanitarnih koridorjev, a nobeden iz Mariupolja.
- Vrata ukrajinskim študentom odpira tudi mariborska univerza.
22.00 Ukrajina in Rusija prvič izmenjali ujetnike
Ukrajina in Rusija sta si danes po navedbah Kijeva prvič, odkar je Moskva pred mesecem dni vkorakala v Ukrajino, zares izmenjali zajete vojake. »Po ukazu ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega je prišlo do prve prave izmenjave vojnih ujetnikov,« je na Facebooku zapisala namestnica ukrajinskega premierja Irina Vereščuk. Državi naj bi izmenjali po deset vojakov.
Poleg tega je bilo enajst ruskih civilnih mornarjev, rešenih v bližini črnomorskega pristaniškega mesta Odesa, zamenjanih za 19 ukrajinskih članov posadke civilne ladje, ki jih je zajela ruska stran. Obe izmenjavi zapornikov je potrdilo tudi rusko zunanje ministrstvo, ki pa je v začetku tega tedna sporočilo, da je Moskva od začetka invazije pa do konca prejšnjega meseca izvedla že dve izmenjavi ujetnikov, med drugim zamenjavo devet ruskih zapornikov za župana Melitopola, mesta na jugovzhodu Ukrajine.
21.00 Moskva svari pred krepitvijo sil Nata v vzhodni Evropi
Moskva je ostro kritizirale napovedano namestitev štirih novih bojnih skupin na vzhodnem krilu zveze Nato. Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je zahodnemu zavezništvu očitala, da skuša na vse načine upravičiti nevarno in destabilizirajoče kopičenje sil ter da namerno podaljšuje konflikt v Ukrajini.
»Militarizacija Evrope je zaradi prizadevanj Nata vse hitrejša, zavezništvo pa s tem utrjuje svojo protirusko usmeritev,« je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa dejala Zaharova in dodala, da z obljubami o pošiljanju orožja Ukrajini zavezništvo potrjuje svoj interes za nadaljevanje konflikta.
Voditelji članic zveze Nato so v odziv na rusko vojno v Ukrajini danes v Bruslju potrdili namestitev štirih novih bojnih skupin na vzhodnem krilu, in sicer na Slovaškem, Madžarskem, v Romuniji in Bolgariji.
20.00 Poklukar o pomoči Poljski pri zdravstveni oskrbi beguncev
Minister za zdravje Janez Poklukar se je danes po telefonu s poljskim kolegom Adamom Niedzielskim pogovarjal o pomoči pri zdravstveni oskrbi beguncev iz Ukrajine na Poljskem. Niedzielski je izrazil prošnjo za pomoč pri težjih bolnikih oz. ranljivejših skupinah, kot so otroci in onkološki bolniki, ki jo bodo prijavili preko sistema EU.
Kot so na ministrstvu za zdravje zapisali v sporočilu za javnost, je Slovenija na tem portalu prek Uprave RS za zaščito in reševanje z nekaterimi drugimi članicami že izkazala interes za premestitev na seznam uvrščenih posameznikov. Sicer pa je poljski kolega Poklukarja seznanil, da je zdravstvena situacija na Poljskem trenutno pod nadzorom in zaenkrat kadrovske pomoči ne potrebujejo.
19.45 MZZ potrdil izbiro Lesjaka za odpravnika poslov v Kijevu
Začasni odpravnik poslov, ki ga Slovenija pošilja v ukrajinsko prestolnico, je Boštjan Lesjak, je danes v oddaji Studio ob 17-ih na Radiu Slovenija potrdil generalni direktor direktorata za skupno zunanjo in varnostno politiko na zunanjem ministrstvu Jernej Müller.
19.15 Hojs na Danskem o migracijah
Notranji minister Aleš Hojs je danes obiskal Koebenhavn, kjer sta z danskim ministrom za priseljevanje in integracijo Mattiasom Tesfayem govorila o aktualnih razmerah na področju migracij ter obiskala agencijo za vračanje. Sogovornika sta tudi obsodila rusko agresijo in se zavzela za solidarnost z Ukrajino.
Kot sta se strinjala, je bil pri tem ključnega pomena hiter in enoten odziv EU, ki se kaže tudi v enotnosti povezave pri sprejemu beguncev iz Ukrajine, so sporočili z notranjega ministrstva.
17.25 Ukrajino zapustilo skoraj 3,7 milijona ljudi
Od začetka ruske invazije pred mesecem dni je svoje domove zapustilo več kot 10 milijonov Ukrajincev, iz države pa je pobegnilo skoraj 3,7 milijona ljudi, so danes sporočili iz Visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR). Po podatkih UNHCR je državo doslej zapustilo 3.674.952 Ukrajincev. Od tega jih je na Poljskem varnost poiskalo približno 2,2 milijona. Trenutno ni uradnih podatkov o tem, koliko vojnih beguncev je ostalo na Poljskem in koliko jih je že odpotovalo v druge države EU. Poljski železniški operater je sicer v torek sporočil, da je zaenkrat skoraj 200.000 beguncev uporabilo brezplačne železniške prevoze namenjene v tujino.
Po podatkih UNHCR je na Madžarsko vstopilo približno 331.000 Ukrajincev, v Romunijo dobrih 560.000 in na Slovaško približno 260.000. Velika večina naj bi jih že odšla ali pa se še namerava odpraviti v druge države. UNHCR prav tako poroča, da je v Rusiji zatočišče poiskalo 271.254 beguncev. Poleg tega je med 21. in 23. februarjem, tik pred začetkom ruske invazije, iz proruskih regij Doneck in Lugansk na vzhodu Ukrajine, ki jih nadzorujejo separatisti, v Rusijo vstopilo 113.000 ljudi.
17.00 30 ton pomoči za Ukrajino
Iz Državnega logističnega centra v Rojah so v torek in danes odposlali materialno pomoč za Ukrajino, ki jo je skupaj zbralo 25 občin. Materialna pomoč je v tem tednu v celoti obsegala 38.765 kilogramov, vsebuje pa higienske pripomočke, pripomočke prve pomoči, živila in gasilsko opremo.
Iz Uprave RS za zaščito in reševanje so sporočili, da odposlana pomoč svojo pot nadaljuje v logistično vozlišče Evropske unije, ki je vzpostavljeno v Romuniji. V sodelovanju Evropske komisije, Romunije in Ukrajine pa je poskrbljeno, da bo ta pomoč prispela tja, kjer jo najbolj potrebujejo, so sporočili iz uprave.
15.55 ZDA bi sprejele do 100.000 beguncev
ZDA so danes napovedale nov paket sankcij proti ruskim zakonodajalcem, oligarhom in podjetjem v luči invazije na Ukrajino. Prav tako je Bela hiša sporočila, da nameravajo sprejeti do 100.000 ukrajinskih beguncev in zagotoviti dodatno milijardo dolarjev humanitarne pomoči tistim, ki jih je vojna prizadela, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ameriška vlada je danes napovedala nove sankcije, ki se nanašajo na 328 članov ruske dume in 48 orožarskih podjetij, ki poganjajo vojni stroj predsednika Vladimirja Putina, je bilo navedeno v izjavi, objavljeni ob robu udeležbe predsednika ZDA Joeja Bidena na vrhovih zveze Nato, EU in G7 v Bruslju.
15.05 Begunci lahko postanejo žrtve trgovine z ljudmi
Državljani Ukrajine lahko zaradi razmer, v katerih so se znašli, postanejo žrtve trgovine z ljudmi in drugih uradno pregonljivih kaznivih dejanj, je opozoril Damijan Roškarič z GPU. Zato bo policija v sodelovanju z nevladnimi organizacijami in uradom za oskrbo migrantov zanje izvedla ozaveščanje o pasteh trgovine z ljudmi. Slovenija ima vzpostavljen mehanizem zagotavljanja pomoči in zaščite, prepoznavanja žrtev trgovine z ljudmi, ki ga izvajajo nevladne organizacije skozi izvajanje programov oskrbe žrtev trgovine z ljudmi, krizne namestitve in varnega prostora, je dodal.
13.54 Zelenski pozval Nato k neomejeni vojaški pomoči
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes v virtualnem nagovoru na vrhu zveze Nato pozval k neomejeni vojaški pomoči Ukrajini, saj da tudi Rusija v vojni uporablja ves svoj arzenal brez omejitev. »Da bo lahko rešila ljudi in mesta, tudi Ukrajina potrebuje vojaško pomoč brez omejitev,« je dejal po poročanju tujih medijev. Ukrajinski predsednik je pri tem Rusijo obtožil uporabe fosforjevega orožja. »To jutro so uporabili fosforjeve bombe. Ruske fosforjeve bombe. Spet so bili ubiti odrasli. Spet so bili ubiti otroci,« je dejal Zelenski v nagovoru na vrhu, ki poteka mesec dni po ruski invaziji Ukrajine. Zelenski je sicer Nato že večkrat pozval k vzpostavitvi območja prepovedi preletov nad Ukrajino, kar pa v zavezništvu zavračajo, saj da bi to razširilo konflikt in povzročilo še več smrti. »Naša odgovornost je zagotoviti, da se vojna ne razširi iz Ukrajine in da ne postane konflikt med Natom in Rusijo. To bi povzročilo še več smrti in uničenja,« je dan pred vrhom Nata poudaril generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg.
13.24 Rusija omejila Googlove novice, blizu blokade tudi Youtube
Ruski medijski regulator Roskomnadzor je v sredo omejil dostop do Googlovega servisa novic zaradi objavljanja domnevnih lažnih informacij o ruski ofenzivi na Ukrajino. Pri tem je ruska zveza novinarjev danes tudi platformo Youtube obtožila cenzure in oblasti pozvala k ukrepanju, poročajo tuje tiskovne agencije. Odločitev o omejitvi aplikacije google news je bila sprejeta na zahtevo ruskega generalnega državnega tožilstva, je v izjavi po navedbah francoske tiskovne agencije AFP zapisal ruski medijski regulator Roskomnadzor. Googlov spletni novičarski servis je »omogočil dostop do številnih publikacij in gradiv, ki vsebujejo lažne informacije o poteku posebne vojaške operacije na ukrajinskem ozemlju,« so še zapisali v izjavi. Pri Googlu so potrdili, da imajo ljudje v Rusiji težave z dostopom do aplikacije in spletnega mesta google news. »To ni posledica tehničnih težav na naši strani,« je dejal tiskovni predstavnik podjetja Google.
13.29 Delno odprtje moskovske borze
Moskovska borza je po štirih tednih zaprtja znova omogočila trgovanje z nekaterimi delnicami. Borzni indeks IMOEX pa je zrasel za štiri odstotke, a je rast tudi umetno spodbujena. Močno so poskočile predvsem delnice energetskih in rudniških družb, ki jih za zdaj še niso opazneje doletele sankcije. Rast cen delnic teh družb znaša od deset do dvajset odstotkov. Reuters pri tem opozarja, da na trgovanje vpliva tudi navodilo državnemu skladu, da podre ceno delnic. Poleg tega je vprašanje tudi, kakšen dostop imajo tuji vlagatelji, ki imajo formalno prepoved prodaje.
Ruski državni sklad je, kot kaže, izdatno podprl trgovanje z delnicami ruskih bank, vključno s Sberbank in VTB, in preprečil velike padce. Poslovanje ruskih bank je namreč močno prizadeto zaradi omejitve mednarodnih poslovanj. Močno so zdrsnile delnice Aeroflota, ki zaradi sankcij ne more opravljati skoraj nobenih mednarodnih letov. Rusija notranje finančne trge odpira postopno. V začetku tedna je tako sprostila trgovanje z državnimi zakladnimi menicami, pri čemer ceno teh uravnava ruska centralna banka. Trgovanje s finančnimi instrumenti ruskih družb na evropskih borzah zaradi sankcij večinoma še vedno stoji.
13.14 Ukrajina ostro proti plačevanju ruskega plina v rubljih
Potem ko je ruski predsednik Vladimir Putin v sredo napovedal, da bo Rusija za dobavo plina sprejemala le plačila v rubljih, je ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba države EU danes pozval, naj ne podležejo tej zahtevi. To bi namreč po njegovih besedah pomenilo, da bi »z eno roko pomagali Ukrajini, z drugo pa Rusom, da pobijajo Ukrajince«.
Kuleba je Putinove zahteve na družbenem omrežju twitter označil za ponižujoče. »Pozivam vse relevantne države, da sprejmejo modro in odgovorno odločitev,« njegov zapis povzema nemška tiskovna agencija DPA. Kot še navaja DPA, je zadnji ruski ukrep namenjen krepitvi rublja, ki so ga močno prizadele sankcije Zahoda proti Rusiji zaradi njene invazije na Ukrajino. Moskva bi na ta način spodkopala tudi ukrepe proti ruski centralni banki, ki bi morala v primeru izpolnitve Putinovih zahtev zagotoviti rublje za plačila plina. Putin je sicer v sredo napovedal, da bo Rusija državam, ki jo sankcionirajo, med njimi državam EU, Veliki Britaniji, Kanadi, Japonski, Švici, Ukrajini in ZDA, še naprej zagotavljala dobavo plina, a ne bo več sprejemala plačil v evrih ali dolarjih.
11.53 Renault ustavil proizvodnjo v Rusiji
Francoski avtomobilski velikan Renault je sinoči sporočil, da zaustavlja proizvodnjo v moskovski tovarni, potem ko je Kijev k bojkotu ruskega trga pozval podjetja, ki se za ta korak še niso odločila. Ob tem so Francozi v sporočilu za javnost dodali, da še proučujejo možnosti za rusko podružnico Avtovaz in da so za letos znižali napovedi podjetja.
11.50 Vojna v Ukrajini upočasnjuje gospodarsko aktivnost v območju z evrom
Gospodarska aktivnost v območju z evrom se je marca upočasnila. V gospodarstvu se negativno odražajo visoke cene in zaskrbljenost, da bo vojna v Ukrajini ustavila okrevanje, je objavila analitska hiša S&P Global (prej IHS Markit). Njen indeks nabavnih menedžerjev (PMI) je bil marca pri 54,5 točke, potem ko je bil februarja pri 55,5 točke. Kljub mesečnemu poslabšanju sicer gospodarstvo območja z evrom še vedno raste, saj vrednosti indeksa pod 50 točkami pomenijo krčenje, vrednosti nad 50 pa rast gospodarske dejavnosti.
11.20 Ruska stran trdi, da so prevzeli popoln nadzor nad Izjumom
Spopadi so se ponoči nadaljevali v okolici obleganega mesta Izjum na vzhodu Ukrajine, je v dnevnem poročilu na facebooku zgodaj davi sporočil ukrajinski generalštab. Tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Igor Konašenkov je danes sporočil, da je ruska vojska prevzela »popoln nadzor« nad Izjumom. Ukrajinska stran tega ni potrdila. Tudi v vzhodni regiji Doneck je sredi spopadov velika večina ukrajinskih enot, so sporočili ukrajinski generali. Dodali so še, da Rusija povečuje število zračnih napadov. V zadnjih 24 urah so zabeležili več kot 250 poletov, kar je 60 več kot dan pred tem.
Glavna ruska tarča ostaja Kijev z okolico, pa tudi območja v okolici Černigova in Harkova. Policija v Harkovu je danes sporočila, da je bilo v mestu od začetka invazije ubitih 294 civilistov, od tega 15 otrok. V tem mestu je pred začetkom vojne živelo milijon in pol ljudi. V vzhodni regiji Lugansk so napadi osredotočeni na mesta Rubižne, Severodoneck in Popasna, še navaja poročilo ukrajinske vojske. Guverner te ukrajinske regije je danes sporočil, da so bili v nočnih napadih na vzhodu Ukrajine ubiti najmanj štirje ljudje, od tega dva otroka, šest pa jih je bilo ranjenih. Povedal je, da so Rusi zadeli tudi mesti Liščansk in Novodružesk, vendar dodatnih podrobnosti ni navedel.
11.17 Unicef: Po enem mesecu vojne v Ukrajini razseljenih 4,3 milijona otrok
Po enem mesecu vojne v Ukrajini je razseljenih 4,3 milijona otrok – več kot polovica populacije otrok v državi, ki jo ocenjujejo na 7,5 milijona. To vključuje več kot 1,8 milijona otrok beguncev zunaj Ukrajine in 2,5 milijona notranje razseljenih, navaja Unicef. »Vojna je povzročila eno najhitrejših in najobsežnejših razseljevanj otrok po drugi svetovni vojni,« je povedala izvršna direktorica Unicefa Catherine Russell. »To je mračni mejnik, ki bi lahko pustil trajne posledice za prihodnje generacije. Varnost otrok, njihova dobrobit in dostop do osnovnih storitev so ogroženi zaradi nepretrganega in grozljivega nasilja.« Po podatkih Urada visokega komisarja za človekove pravice (OHCHR) je bilo od začetka vojne v Ukrajini ubitih 78 otrok, 105 je bilo ranjenih. To so podatki, ki so jih lahko potrdili Združeni narodi, dejanske številke pa so verjetno še mnogo višje, v sporočilu za javnost navaja Unicef.
11.07 Vlada Združenega kraljestva napovedala sankcije proti 65 nadaljnjim ruskim subjektom
Vlada Združenega kraljestva je izdala izjavo, v kateri je napovedala, da je proti Rusiji uvedla 65 novih sankcij, ki so »usmerjene na strateške industrije, banke in poslovne elite«. Med njimi je skupina Wagner, ki je bila opisana kot zasebna vojska Vladimirja Putina, poroča Guardian. Današnje sankcije ciljajo na ključne industrije, ki podpirajo rusko nezakonito invazijo, vključno z Ruskimi železnicami in obrambnim podjetjem Kronshtadt, glavnim proizvajalcem ruskih dronov. Sankcionirana je tudi skupina Wagner Group; organizacija ruskih plačancev, ki naj bi bila zadolžena za atentat na predsednika Zelenskega. Ciljanih je še šest bank, vključno z Alfa banko, katere soustanovitelji so predhodno sankcionirani oligarhi Mihail Fridman, Petr Aven in German Khan. Sankcionirana je tudi največja svetovna proizvajalka diamantov Alrosa.
10.27 Litovski obrambni minister v Ukrajini
Na obisku v Kijevu je bil v sredo litovski obrambni minister Arvidas Anušauskas, kar je bil prvi obisk kakega obrambnega ministra v Ukrajini po začetku ruske invazije 24. februarja, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Srečal se je z ukrajinskim kolegom Oleksijem Reznikovom, ki je na facebooku zapisal, da so bili deležni pomembne pomoči Litve. »Naj vas spomnim, da nam je mesto Vilna prvo dalo rakete stinger, še pred začetkom velike invazije,« je zapisal in se Litvi zahvalil za pomoč. Prvi tuji voditelji, ki so obiskali Kijev po začetku vojne, so bili sicer prejšnji teden premieri Slovenije, Poljske in Češke, Janez Janša, Mateusz Morawiecki in Petr Fiala.
09.55 Dijaška in študentska organizacija pozivata k izvedbi razpisa za štipendije ukrajinskim dijakom in študentom
Dijaška organizacija Slovenije (DOS) in Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad pozivata k izvedbi izrednega razpisa za dijake in študente, ki jih je ali jih bo vojna v Ukrajini prisilila v izobraževanje v Sloveniji. Kot so zapisali v skupnem sporočilu za javnost, vojna v Ukrajini pušča veliko število ljudi brez doma in mnoge tudi brez domovine. »Mnogi posamezniki, med njimi dijaki in študenti, ki le lahko odidejo iz države, v kateri divja vojna, skušajo iskati svoj prostor pod soncem v drugih državah,« so navedli.
09.50 EU diplomat Borrell: Rusija želi Ukrajino »izolirati od morja«
Ruska vlada za zdaj nima interesa za pogajanja o premirju v Ukrajini, saj njena vojska ni dosegla svojih vojaških ciljev, je v četrtek dejal visoki diplomat Evropske unije Josep Borrell, piše Guardian. »Trenutno Rusija noče sedeti in se o ničemer pogajati: kar hoče, je zasesti tla,« je dejal Borrell v intervjuju za španski kanal TVE. »Želi obkrožiti obalo do meje z Moldavijo in izolirati Ukrajino od morja. Resno se želi pogajati šele, ko si zagotovi močan položaj.« Reuters poroča, da je Borrell dejal, da bodo Evropska unija in njeni zavezniki še naprej zagotavljali vojaško pomoč ukrajinski vojski. »Pomembno je, ker se bo vse odločilo v prihodnjih 15 dneh,« je dejal. »Kar se bo zapisalo v zgodovino, je sposobnost Ukrajincev, da se uprejo.«
09.45 Ukrajinski zunanji minister: plačilo nafte in plina v rubljih bi Rusom pomagalo ubijati Ukrajince
Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je danes zjutraj na twitterju pozval države Evropske unije, naj zavrnejo sodelovanje z zahtevo predsednika Vladimirja Putina, da je treba rusko nafto in plin plačati v rubljih, njegove besede povzema Guardian. Dejal je, da »če se katera koli država EU ukloni Putinovim ponižujočim zahtevam, da plača nafto in plin v rubljih, bo to tako, kot da bi z eno roko pomagali Ukrajini in z drugo pomagali Rusom ubijati Ukrajince. Pozivam ustrezne države, da sprejmejo modro in odgovorno izbiro.«
09.15 Begunci iz Ukrajine z možnostjo študija na mariborski univerzi
Univerza v Mariboru omogoča ukrajinskim študentom, ki so zaradi vojne morali zapustiti domovino, začasni vpis brez šolnine kot študentu na izmenjavi. Zaprosijo lahko tudi za štipendijo, ki bo krila njihove življenjske stroške prvih nekaj mesecev v Sloveniji. Mestna občina Maribor pa beguncem iz Ukrajine omogoča brezplačen mestni avtobusni promet. Z Univerze v Mariboru so danes sporočili, da z veliko zaskrbljenostjo in sočutjem spremljajo razmere v Ukrajini ter iščejo rešitve, ki bodo v podporo študentom, visokošolskim učiteljem, raziskovalcem in ostalemu osebju, ki jih je prizadelo vojno stanje. Zato so vzpostavili enotno vstopno točko v angleškem in slovenskem jeziku, za vsa vprašanja je na razpolago tudi elektronski naslov ukraine@um.si.
09.10 ZDA Rusijo obtožile izvajanja vojnih zločinov v Ukrajini
ZDA so ruske sile v Ukrajini obtožile vojnih zločinov; mesec dni po tem, ko je Moskva začela invazijo s trditvijo, da cilja le na vojaške objekte. ZN pa pripravljajo še eno resolucijo, s katero bodo pozvali h končanju spopadov, poročajo tuje tiskovne agencije. »Na podlagi trenutno razpoložljivih informacij ameriška vlada ocenjuje, da so pripadniki ruskih sil v Ukrajini zagrešili vojne zločine,« je v sredo sporočil ameriški državni sekretar Antony Blinken, ki je kot primer navedel uničenje stanovanjskih stavb, šol, bolnišnic in ključne infrastrukture. Dejal je, da obstajajo številna verodostojna poročila »o neselektivnih napadih in namernih napadih na civiliste, pa tudi o drugih grozodejstvih«, pri čemer so ruske vojne taktike po njegovem podobne tistim v Čečeniji in Siriji, poroča nemška tiskovna agencija DPA.
09.00 Za četrtek je bilo dogovorjenih sedem humanitarnih koridorjev
Podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk je sporočila, da je bilo za četrtek dogovorjenih sedem humanitarnih koridorjev za evakuacijo civilistov iz ukrajinskih mest. Reuters poroča, da je jasno povedala, da iz Mariupolja ni bilo dogovorjenega varnega prehoda. Povedala je, da bodo civilisti, ki bodo poskušali zapustiti oblegano mesto, našli prevoz v bližnjem Berdjansku, s čimer je jasno povedala, da Rusija ne dovoli ustvarjanja varnega koridorja do ali iz središča južnega pristaniškega mesta. Berdjansk je pristaniško mesto, kjer obstajajo nepotrjena poročila, da so ukrajinske sile uničile rusko pristajalno ladjo Orsk, medtem ko je bila zasidrana v pristanišču v Črnem morju, še piše Guardian.
08.50 Britanski premier Johnson: Putin je že prestopil »rdečo črto«
Britanski premier Boris Johnson se je pred prihodom na današnji izredni vrh Nata oglasil na radiu LBC v Združenem kraljestvu. Izpostavil je možnost ukrepanja glede ruskih zlatih rezerv. Dejal je, kot ga povzema Guardian, da je »dejstvo, da se bo ukrajinsko ljudstvo borilo za svojo državo. Da vanjo verjamejo, da jo ljubijo in jo bodo branili. To je nekaj, česar pred meseci nismo vedeli, in spremeni geopolitiko, saj smo jim dolžni pomagati.« Povedal je, da je po njegovem Rusija že prestopila prag barbarstva, rdeče črte, saj je povzročila ogromno smrti med nedolžnimi civilisti. Pri tem se je zavzel, da je treba narediti več za podpor Ukrajine.
08.22 Spopadi se nadaljujejo po vsej Ukrajini
Spopadi med ruskimi in ukrajinskimi silami se nadaljujejo po vsej Ukrajini. Ruska vojska je ponoči uničila pomemben most v bližini mesta Černigov. Spopadi so se ponoči nadaljevali v okolici obleganega mesta Izjum na vzhodu Ukrajine, je v dnevnem poročilu na facebooku zgodaj davi sporočil ukrajinski generalštab. Tudi v vzhodni regiji Doneck je sredi spopadov velika večina ukrajinskih enot, so sporočili generali. V sosednjem Lugansku so napadi osredotočeni na mesta Rubižne, Severodoneck in Popasna, navaja poročilo. Bojne operacije so se nadaljevale tudi na severu države, poročali so o ruskem topniškem obstreljevanju severovzhodnega obrobja Kijeva in mest Kalinivka, Horinka in Romanovka.
Ukrajinske sile so zaustavile ruske enote v bližini predmestja Brovari pri Kijevu, so še sporočili ukrajinski generali. Po njihovih navedbah ruskim silam ni uspelo prebiti ukrajinske obrambe in doseči severozahodnega obrobja prestolnice Kijev. Ruska vojska je ponoči uničila ključni most čez reko Desno in s tem prekinila pomembno pot med prestolnico Kijev in mestom Černigov na severu države. Mesto je brez elektrike, vode, ogrevanja in tako rekoč brez plina, infrastruktura pa je bila uničena, poroča britanski BBC. Tudi oblegano pristaniško mesto Mariupolj je še vedno tarča stalnih ruskih napadov. Uradnik, ki je pred kratkim pobegnil iz mesta, je za BBC povedal, da je velik del mesta uničen, vendar pa je območje okrog pristanišča večinoma nedotaknjeno. Mariupolj, kjer je še vedno ujetih približno 100.000 ljudi, stoji na poti ruskim silam, ki se s Krima poskušajo prebiti proti severovzhodu in se povezati z ruskimi enotami in zavezniki v vzhodni Ukrajini.
08.00 Pentagon: Ruska vojska »zavzema obrambne položaje«
Pentagon trdi, da Rusija zavzema »obrambne položaje«. Na severozahodu »so se tako rekoč vkopali«, je po navedbah francoske tiskovne agencije AFP dejal predstavnik Pentagona. »Torej ne gre za to, da ne napredujejo. Pravzaprav zdaj niti ne poskušajo napredovati,« je dodal. Ruska vojska naj bi se po besedah visokega predstavnika Pentagona umaknila več kot 30 kilometrov vzhodno od Kijeva in začela vzpostavljati obrambne položaje na več frontah v Ukrajini, dodaja AFP.
07.55 Vojaška pomoč
Že pred današnjimi srečanji v Bruslju je več držav Ukrajini obljubilo dodatno vojaško pomoč. Britanski premier Boris Johnson je v sredo napovedal, da bodo Ukrajini poslali še 6000 raket, med njimi tudi protitankovske. Pri tem bodo prispevali še 25 milijonov funtov (okoli 30 milijonov evrov) za krepitev ukrajinske vojske, poročajo tuje tiskovne agencije. Podobno tudi Nemčija pripravlja dodatno donacijo. Glede na informacije nemške tiskovne agencije DPA, ki navaja obrambno ministrstvo, naj bi iz zalog nemške vojske v Ukrajino poslali 2000 kosov protitankovskega orožja. Še okoli 5000 kosov protitankovskega orožja pa namerava Ukrajini poslati Švedska, ki sicer ni članica Nata. Vladno odločitev bo predvidoma danes potrdil parlament.
07.24 Rusija verjetno želi mobilizirati rezerviste in nabornike, da bi nadomestili izgube
Obrambno ministrstvo Združenega kraljestva je objavilo svoje jutranje obveščevalno poročilo, ki trdi, da so ruske sile med invazijo na Ukrajino »skoraj zagotovo utrpele na tisoče žrtev«, kot njihovo poročanje povzema Guardian. »Rusija najverjetneje zdaj želi mobilizirati svoje rezerviste in nabornike, pa tudi zasebna vojaška podjetja in tuje plačance, da bi nadomestili te znatne izgube,« so zapisali z ministrstva. Ni jasno, kako se bodo te skupine integrirale v ruske kopenske sile v Ukrajini in kako bo to vplivalo na bojno učinkovitost.
07.20 Gori pristanišče Berdjansk
Po poročanju lokalnih ukrajinskih medijev in višjega svetovalca ukrajinskega notranjega ministrstva gori pristanišče Berdjansk, mesto v regiji Zaporožje na jugovzhodu Ukrajine, poroča Guardian. Mesto se nahaja približno 75 kilometrov severozahodno od Mariupolja. Višji svetovalec ukrajinskega notranjega ministrstva Anton Geraščenko je na svoj uradni račun na telegramu naložil fotografijo, ki prikazuje debele kroge dima, ki se vijejo iz pristanišča. »Skladišče raketnega in topniškega orožja v Berdjansku, ki so ga okupirali Rusi,« je zapisal ob sliki. Krajinski mediji NEXTA TV so sporočili, da so bile zadete ruske ladje, vendar čakajo na potrditev.
06.13 Nato: Rusko število smrtnih žrtev bi lahko doseglo 15.000
V štirih tednih vojne v Ukrajini je bilo ubitih od 7000 do 15.000 ruskih vojakov, ocenjuje Nato, piše Guardian. Za primerjavo, Rusija je v Afganistanu v desetih letih izgubila približno 15.000 vojakov. Visoki vojaški uradnik Nata je dejal, da ocena zavezništva temelji na informacijah ukrajinskih oblasti, na tem, kar je Rusija objavila – namerno ali ne – in na obveščevalnih podatkih, zbranih iz odprtih virov. Uradnik je govoril pod pogojem anonimnosti. Ukrajina je objavila malo informacij o lastnih vojaških izgubah, zahod pa ni podal ocene, vendar so ukrajinske oborožene sile povedale, da verjamejo, da je v vojni do 23. marca umrlo 15.600 ruskega osebja.
06.10 Zelenski pričakuje »smiselne korake« na vrhu Nata, EU in G7
Ob sklicevanju na vrhove Nata, EU in G7, ki bodo danes v Bruslju, je Zelenski pozval k »smiselnim korakom«, obenem pa je opozoril, da bodo pogovori razkrili, »kdo je prijatelj, kdo partner in kdo nas je izdal zaradi denarja«, njegove besede povzema Guardian. »Tudi politiki morajo podpirati svobodo. Vsi. Podpreti morajo boj za življenje.« Ob tem je dejal, da vemo, da so Rusi že začeli lobirati za svoje interese: »To so interesi vojne. Vemo, da sodelujejo z nekaterimi partnerji. Vemo, da hočejo rešiti to težavo. Boj proti vojni. Toda to je vojna, ki jo je treba pogasiti.«
Zelenski je pri tem pozval h globalnemu shodu v znamenje protesta proti ruski vojni proti Ukrajini in pozval državljane sveta, naj se javno uprejo vojni.
00.30 Voditelji EU, Nata in G7 danes v Bruslju o vojni v Ukrajini
V Bruslju bo danes niz srečanj voditeljev članic EU, zveze Nato in skupine G7, ki bodo usklajevali ukrepanje v odziv na rusko invazijo Ukrajine. Po mesecu dni vojne bodo v ospredju priprave dodatnih sankcij proti Kremlju in drža do Kitajske v kontekstu možnosti, da ta Rusiji pomaga gospodarsko ali vojaško. Ključni bodo pogovori z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom, ki bo sodeloval tudi na vrhu EU. To bo prvič, da bo ameriški predsednik fizično sodeloval na zasedanju voditeljev članic Unije. Vrhov EU in Nata se bo udeležil tudi slovenski premier Janez Janša.
Zahodni voditelji se bodo osredotočili na vprašanji, katere sankcije naj še sprejmejo proti Rusiji, da bi jo čim učinkoviteje mednarodno osamili in vojaško ohromili, ter kakšno držo naj zavzamejo v odnosu do Kitajske v kontekstu možnosti, da ta gospodarsko in vojaško pomaga Rusiji. Na vrhu EU, ki bo potekal danes in v petek, bodo po pričakovanjih največ razprave namenili energetskim dilemam, saj članice že dlje časa pestijo visoke cene energije, vojna v Ukrajini pa je energetsko sliko v Uniji še poslabšala.
