Primož Roglič: Nikoli nisem dvomil o zmagi
Kisovčan je ponosen na vse, kar je dosegel v tej nenavadni, vendar izjemni sezoni za slovensko kolesarstvo.
Odpri galerijo
Trenutek, ko je Primož Roglič vedel, da je zmagovalec 75. Vuelte. FOTO: Luis Angel Gomez/ASO
Primoža Rogliča še 139,6 km kolesarjenja po madridskih ulicah loči od razglasitve zmagovalca 75. Vuelte, na kateri bo drugo leto zapored stal na vrhu odra za zmagovalce. Rdečo majico si je zagotovil v dramatični 17. etapi, v kateri je odbil zadnji napad Richarda Carapaza, nato pa opravil tudi svojo dolžnost do sedme sile, novinarsko konferenco starega-novega šampiona dirke.
»Nikoli nisem dvomil o zmagi. Ko je Carapaz napadel, sem se osredotočil nase, nekaj moči mi je še ostalo, ves čas sem verjel, da bo to dovolj, če bom nadaljeval v svojem tempu,« je Roglič zagotovil, da so zadnji kilometri odločilne etape, v kateri je Carapaz že skoraj izničil 45 sekund zaostanka za njim, bolj dramatično izgledali pred televizijskimi zasloni kot na cesti na smučarsko središče Covatilla.
»November je, bolj normalno bi bilo, če bi tu smučali, ne pa, da smo dirkali na kolesih. V sedanjih razmerah je dobro, da smo sploh dirkali, Richard pa je pokazal, da je zelo močan. Kljub temu nisem bil v dvomih, pred nami je sicer še en dan, ostali bomo osredotočeni do cilja,« je nadaljeval 31-letni Kisovčan, ki bi teoretično še lahko izgubil rdečo majico, vendar nenapisana kolesarska pravila pravijo, da se na ravninskih sklepnih etapah (če ne gre za vožnje na kronometer) v Parizu, Milanu ali Madridu ne napada vodilnega kolesarja Toura, Gira ali Vuelte. To so kilometri, ko se šampionu prikloni ves kolesarski svet.
Ta je letos videl izjemno tesen izid vseh treh tritedenskih dirk, prvič se bodo vse v istem letu končale z razliko manjšo od minute med 1. in 2. Tadej Pogačar je bil v Franciji 59 sekund hitrejši od Rogliča, Tao Geoghegan Hart je bil v Italiji za 39 sekund boljši od Jaija Hindleyja, v Španiji bo Roglič Carapaza ugnal za 24 sekund. In to po zaslugi odbitnih sekund, ki jih je prejel ob štirih etapnih zmagah in treh drugih mestih. Vse skupaj se jih je nabralo 48, medtem ko jih je Carapaz za dve 2. mesti in eno 3. prejel 16. Je bila že na štartu 20. oktobra v Irunu njegova strategija, da dirko dobi s pomočjo bonifikacij?
»Ko zmagaš se ne oziraš nazaj, kako si zmagal. Zelo sem zadovoljen, da mi je uspelo. Vsi smo imeli enake možnosti, da bi osvojili bonifikacijske sekunde. Če jih lahko osvojim, to tudi storim, to je dirkanje. Tako je bilo tudi danes, nihče ni nič spraševal, vsi smo šli nas vso moč. Na koncu sem bil najboljši, moja ekipa je bila najboljša. Zelo sem srečen in ponosen na to,« je Roglič poudaril, da mu tekmeci niso ničesar podarili.
Tako je tudi prav. Tudi zmaga Pogačarja na Touru, ki jo je slavil, potem ko je v 20. etapi rumeno majico slekel Rogliču, ni bila podarjena. Potem ko se je predzadnji dan dirke spet znašel v težavah, se kajpak ni mogel izogniti vprašanj o tem, kako je prebolel usodni udarec v Franciji.
»Šel sem naprej, sprijaznil sem se z 2. mestom, ki je še vedno zelo lep dosežek. Že za to, da sem prišel na Tour, sem moral premagati kar nekaj ovir. Na koncu mi je uspelo. Dirka je bila za nas zelo lepa, niti v sanjah nisem pričakoval, da nam bo šlo tako dobro. Na Vuelti je bilo drugače, dva tedna prej sem dobil spomenik v Liegeu, nato pa sem poskušal dobiti tritedensko dirko. Vsako etapo sem začel, kot da je vsaka enodnevna dirka zase. Tako sem dirkal vsak dan in jutri bomo v cilju v rdeči majici, zelo lepo bo,« je dal slovenski zvezdnik vedeti, da je Tour že dolgo za njim, ter dodal, da v Španiji ne bi dirkal nič manj zavzeto, če bi v slavil zmago v Parizu.
»Po naravi sem dirkač, kamorkoli grem, želim zmagati. Lani je bilo v Španiji zame posebno, prvič sem zmagal na tritedenski dirki. Lepo je, da mi je uspelo ponoviti zmago in da sem imel tako dobro sezono. Izjemno sem ponosen na vse, kar smo dosegli v sezoni, ki se je zame odvila v enem delu, v štirih mesecih sem bil doma le 10 dni, med dirko v Liegeu in Vuelto. To sezono si bom zapomnil za vedno,« je črto pod tekmovalno leto 2020 potegnil Roglič, ki še ni znal povedati, ali se bo prihodnje leto spet s Pogačarjem udaril za zmago na Touru.
»Ne vem, kaj bom počel prihodnjo sezono. Lepo je končati sezono, kot sem jo. Najprej si želim odpočiti in nato razmisliti o ciljih za prihodnje leto. Marsikaj velikega še nisem dosegel, imam še veliko motivov,« lakote po zmagah še ni potešil slovenski as, ki je drugič zapored na Vuelti osvojil tudi zeleno majico najboljšega v točkovanju etapnih uvrstitev.
Preden se vržemo v sezono 2021, se gre res še enkrat ozreti k izjemnim letošnjim uspehom. Prvi slovenski (dvojni) zmagi na Touru in drugi zaporedni na Vuelti, prvemu osvojenemu spomeniku, etapnim zmagam na vseh treh tritedenskih dirkah, 1. in 2. mestu med posamezniki na svetovni jakostni lestvici, 1. mestu v točkovanju narodov ...
»Nikoli nisem dvomil o zmagi. Ko je Carapaz napadel, sem se osredotočil nase, nekaj moči mi je še ostalo, ves čas sem verjel, da bo to dovolj, če bom nadaljeval v svojem tempu,« je Roglič zagotovil, da so zadnji kilometri odločilne etape, v kateri je Carapaz že skoraj izničil 45 sekund zaostanka za njim, bolj dramatično izgledali pred televizijskimi zasloni kot na cesti na smučarsko središče Covatilla.
»November je, bolj normalno bi bilo, če bi tu smučali, ne pa, da smo dirkali na kolesih. V sedanjih razmerah je dobro, da smo sploh dirkali, Richard pa je pokazal, da je zelo močan. Kljub temu nisem bil v dvomih, pred nami je sicer še en dan, ostali bomo osredotočeni do cilja,« je nadaljeval 31-letni Kisovčan, ki bi teoretično še lahko izgubil rdečo majico, vendar nenapisana kolesarska pravila pravijo, da se na ravninskih sklepnih etapah (če ne gre za vožnje na kronometer) v Parizu, Milanu ali Madridu ne napada vodilnega kolesarja Toura, Gira ali Vuelte. To so kilometri, ko se šampionu prikloni ves kolesarski svet.
Nič mu niso podarili
Ta je letos videl izjemno tesen izid vseh treh tritedenskih dirk, prvič se bodo vse v istem letu končale z razliko manjšo od minute med 1. in 2. Tadej Pogačar je bil v Franciji 59 sekund hitrejši od Rogliča, Tao Geoghegan Hart je bil v Italiji za 39 sekund boljši od Jaija Hindleyja, v Španiji bo Roglič Carapaza ugnal za 24 sekund. In to po zaslugi odbitnih sekund, ki jih je prejel ob štirih etapnih zmagah in treh drugih mestih. Vse skupaj se jih je nabralo 48, medtem ko jih je Carapaz za dve 2. mesti in eno 3. prejel 16. Je bila že na štartu 20. oktobra v Irunu njegova strategija, da dirko dobi s pomočjo bonifikacij?
»Ko zmagaš se ne oziraš nazaj, kako si zmagal. Zelo sem zadovoljen, da mi je uspelo. Vsi smo imeli enake možnosti, da bi osvojili bonifikacijske sekunde. Če jih lahko osvojim, to tudi storim, to je dirkanje. Tako je bilo tudi danes, nihče ni nič spraševal, vsi smo šli nas vso moč. Na koncu sem bil najboljši, moja ekipa je bila najboljša. Zelo sem srečen in ponosen na to,« je Roglič poudaril, da mu tekmeci niso ničesar podarili.
Tako je tudi prav. Tudi zmaga Pogačarja na Touru, ki jo je slavil, potem ko je v 20. etapi rumeno majico slekel Rogliču, ni bila podarjena. Potem ko se je predzadnji dan dirke spet znašel v težavah, se kajpak ni mogel izogniti vprašanj o tem, kako je prebolel usodni udarec v Franciji.
Njegovi navijači so trepetali, Primož Roglič pa pravi, da se ob napadu Richarda Carapaza ni zbal za rdečo majico. FOTO: Luis Angel Gomez/ASO
»Šel sem naprej, sprijaznil sem se z 2. mestom, ki je še vedno zelo lep dosežek. Že za to, da sem prišel na Tour, sem moral premagati kar nekaj ovir. Na koncu mi je uspelo. Dirka je bila za nas zelo lepa, niti v sanjah nisem pričakoval, da nam bo šlo tako dobro. Na Vuelti je bilo drugače, dva tedna prej sem dobil spomenik v Liegeu, nato pa sem poskušal dobiti tritedensko dirko. Vsako etapo sem začel, kot da je vsaka enodnevna dirka zase. Tako sem dirkal vsak dan in jutri bomo v cilju v rdeči majici, zelo lepo bo,« je dal slovenski zvezdnik vedeti, da je Tour že dolgo za njim, ter dodal, da v Španiji ne bi dirkal nič manj zavzeto, če bi v slavil zmago v Parizu.
Najprej počitek, nato načrti
»Po naravi sem dirkač, kamorkoli grem, želim zmagati. Lani je bilo v Španiji zame posebno, prvič sem zmagal na tritedenski dirki. Lepo je, da mi je uspelo ponoviti zmago in da sem imel tako dobro sezono. Izjemno sem ponosen na vse, kar smo dosegli v sezoni, ki se je zame odvila v enem delu, v štirih mesecih sem bil doma le 10 dni, med dirko v Liegeu in Vuelto. To sezono si bom zapomnil za vedno,« je črto pod tekmovalno leto 2020 potegnil Roglič, ki še ni znal povedati, ali se bo prihodnje leto spet s Pogačarjem udaril za zmago na Touru.
Primož Roglič je ponosen na vse, kar je dosegel letos. FOTO: Oscar Del Pozo/AFP
»Ne vem, kaj bom počel prihodnjo sezono. Lepo je končati sezono, kot sem jo. Najprej si želim odpočiti in nato razmisliti o ciljih za prihodnje leto. Marsikaj velikega še nisem dosegel, imam še veliko motivov,« lakote po zmagah še ni potešil slovenski as, ki je drugič zapored na Vuelti osvojil tudi zeleno majico najboljšega v točkovanju etapnih uvrstitev.
Preden se vržemo v sezono 2021, se gre res še enkrat ozreti k izjemnim letošnjim uspehom. Prvi slovenski (dvojni) zmagi na Touru in drugi zaporedni na Vuelti, prvemu osvojenemu spomeniku, etapnim zmagam na vseh treh tritedenskih dirkah, 1. in 2. mestu med posamezniki na svetovni jakostni lestvici, 1. mestu v točkovanju narodov ...
