Svoboda medijev v Sloveniji
Janez Janša predčasno zapustil razpravo zaradi neobjave videoposnetka
Slovenski minister za kulturo se razprave kljub napovedi ni udeležil. Poslanke in poslanci pričakujejo, da bo Janez Janša odgovoril na njihova vprašanja.
Odpri galerijo
V središču razprav je vprašanje svobode medijev, a obravnavali bodo še druge teme s povezanih področij. FOTO: Jure Eržen/Delo
Na že tretji razpravi o Sloveniji v treh tednih s skupino evropskih poslancev naj bi razpravljalo devet nastopajočih iz Slovenije. V posebni skupini evropskega parlamenta za spremljanje spoštovanja demokracije, načel pravne države in temeljnih svoboščin je bila v središču razprav sicer vprašanje svobode medijev, a obravnavali so tudi druge teme s povezanih področij.
Zapletlo se je pri nastopu slovenskega premierja Janeza Janše, ki je zahteval predvajanje videoposnetka o napadih na novinarje, postopkih zoper novinarje, tudi o poskusu umora novinarja v času slovenske samostojnosti. Vodja razprave Sophie in 't Veld mu ni želela ugoditi, saj so po njenih besedah posnetek dobili tik pred začetkom razprave. Sophie in 't Veld je zato končala razpravo. Zbrala bo pisna vprašanja in članom poslala tudi video, nato pa se bodo odločili, kako bodo glede Slovenije delovali naprej. Osuplost evropskih parlamentarcev nad videnim in slišanim je bila po Janševem nastopu sicer očitna.
Celotno razpravo v Bruslju si lahko ogledate na tem posnetku:
Razpravo smo spremljali v živo.
16.02 Premier Janez Janša je predčasno prekinil povezavo z zasedanjem, je sporočila vodja skupine Sophie in 't Veld. »Takšnega zapleta še nismo imeli,« je povedala. Videoposnetek bo poslala članom, ki bodo o njem zagotovo razpravljali »Nismo kino,« je opozoril član skupine iz vrst zelenih Sergey Lagodinsky in namignil na to, da bi morali z Janšo razpravljati. »Sramota za prihodnje predsedstvo,« je Nemec ocenil položaj. Poslanci nadalje komentirajo nastali položaj in ga ocenjujejo, denimo Slovak Vladimír Bilčík iz EPP, kot res nenavadnega. Pričakujejo tudi, da bo Janez Janša odgovoril na njihova vprašanja.
15.45 Slovenski minister za kulturo Vasko Simoniti se razprave kljub napovedi ni udeležil. Slovenski premier Janez Janša pa jo je zapustil še pred tem, ko bi moral odgovoriti na vprašanja evropskih poslank in poslancev. Janša je pred zapletom z videoposnetkom, ki ga je primerjal s cenzuro v režiji vodje skupine Sophie in 't Veld, povedal: »V Sloveniji imamo težave z vladavino pravo in svobodo medijev. Na težave gledamo drugače.« Pojasnil je tudi, da v nasprotju s prejšnjimi vladami nočejo ničesar skrivati. Predsednica je nato obvestila sodelujoče, da je slovenski premier prekinil povezavo. Pojasnila je, da takšnega zapleta prej še niso imeli, bo pa videoposnetek poslala poslancem, ki bodo o njem tudi razpravljali.
15.38 Ob nastopu slovenskega premierja Janeza Janše se je namreč zgodil precejšen zaplet. Janša je namreč zahteval predvajanje videoposnetka, ki po Janševem pojasnilu govori o napadih na novinarje, postopkih zoper novinarje, tudi o poskusu umora novinarja v času slovenske samostojnosti. Janša je zatrdil, da so ga Evropski komisiji poslali dovolj hitro, da bi ga njihove dobro plačane službe pripravile za objavo na zasedanju. Predsednica odbora in vodja razprave Sophie in 't Veld (Renew) je opozorila, da tako ne gre, da je potrebno upoštevati postopke, da pa bodo videoposnetek upoštevali, če bo relevanten. Sophie i t 'Veld je dodala tudi, da so videoposnetek s strani slovenske vlade dobili šele na začetku zasedanja. »Ne, ne, ne!« je odgovoril Janez Janša.
15.24 »Nihče od nas ne more imeti tako debele kože, da bi prenesel takšne žaljivke,« je odgovorila tožilka Mirjam Kline na eno od vprašanj evropskih poslancev glede odziva na pritisk. Omenila je sodno prakso, po kateri bi tožilci kot funkcionarji morali imeti bolj debelo kožo. Glede postopka imenovanja delegiranih evropskih tožilcev, ki ga slovenska vlada noče končati, je izrazila upanje, da novi zakon glede dveh tožilcev, ki sta v veljavnem postopku že bila izbrana, ne bo veljal retroaktivno.
15.10 Predsednica društva državnih tožilcev Mirjam Kline je na razpravi sicer predstavila črno sliko delovanja »premiera Janeza Janša in njemu podrejenih medijev«. Navedla je večmesečno ustavitev imenovanj in napredovanj tožilcev, za imenovanje dveh evropskih tožilcev pa so spremenili pogoje, s čimer so oba diskreditirali. Vsak teden spreminjajo razlage, zakaj se vlada noče seznaniti s kandidatoma, ki sta šla skozi vse postopke. Opozorila je tudi na Janševo omalovaževanje tožilcev in odzivanje premierja na odločitve tožilcev. Eno od njih je v tvitu razglasil za – sramoto in kriminal.
14.56 Varuh človekovih pravic Peter Svetina je v drugem panelu glede delovanja sodišč opozoril na ocene iz sodstva, da kljub večkratnim opozorilom ni bilo oprijemljivih ukrepov za boljše delovne pogoje, boljšo organizacijo poslovanja in materialni položaj sodnikov. Zaplete pri imenovanju tožilcev spremlja z zaskrbljenostjo. Glede medijev slovenski ombudsman sicer nima pristojnosti, a RTV Slovenija in STA po njegovem mnenju potrebujeta posebno pozornost in ne smeta biti plen zmagovalcev po vsakih volitvah. Opozoril je, da so novinarji steber demokracije in da so vsi napadi na njih nedopustni.
14.45 »Ali se ne strinjate, da je delo novinarjev to, da so kritični?« je v prvi panelni razpravi Boruta Rončevića vprašala evropska poslanka Katarina Barley (S&D). Navedla je tudi napad Janeza Janše na novinarki, ki da sta po njegovem mnenju odsluženi prostitutki. Tudi vodja skupine Sophie in 't Veld (Renew) je vprašala Igorja Pirkoviča in Rončevića, kako da je v Sloveniji po njunem mnenju vse v najlepšem redu glede svoboda tiska, če pa so novinarji tarče verbalnih napadov, proti trem novinarjem je bilo vloženih več kot 30 tožb, težave so tudi pri financiranju. »Eno je utemeljena kritika, drugo medijski aktivizem, ki je v Sloveniji posebne sorte,« je komentiral Igor Pirkovič. Omenil je medijske umore. Tudi tradicija na zahodu Evrope je po njegovem mnenju drugačna kot v Sloveniji, zato bi si morali evropski poslanci in poslanke ogledati položaj na terenu. »Kar bi želeli imeti, je profesionalna in uravnotežena medijska krajina v Sloveniji,« je odgovoril Rončević.
14.21 Sledila so prva vprašanja evropskih poslancev – Slovaka Vladimírja Bilčíka (EPP), Elene Jončeve (S&D) in Anne Donáth (Renew) – glede vzrokov za zaplete s financiranjem STA in vpliva političnih napadov na RTVS, pa tudi glede poskusov za rešitev sporov. Odgovorna urednica STA Barbara Štrukelj je opozorila, da so sicer ves čas poskušali reševati težave, a niso bili uslišani. »Na STA se počasi že čuti zaskrbljenost,« je glede čedalje večje gospodarske negotovosti in skrbi zaposlenih povedala. Generalni direktor RTV Slovenija Igor Kadunc je glede študije, ki jo je omenjal vodja strokovnega odbora za medijske projekte na ministrstvu za kulturo Borut Rončević, dejal, da ni resna. Rončević je pojasnil, da je po mednarodnih primerjavah stopnja svobode tiska v Sloveniji visoka. Omenil je tudi, da mediji v Sloveniji nimajo vzdržnega poslovnega modela.
14.13 Igor Pirkovič iz združenja novinarjev in publicistov je opozoril na nasedanje Evrope »medijskemu aktivizmu, ki je v nasprotju z resnico«. To, kar prihaja iz tujine, je po njegovih besedah namenjeno notranjepolitičnemu obračunavanju. »Še nikoli ni bilo toliko kritik vlade,« je ocenil današnji položaj v Sloveniji. Omenil je tudi članek novinarke Lili Bayer v Politicu in ga opisal kot neresničnega.
14.10 Odvetnica in strokovnjakinja za medijsko pravo Nataša Pirc Musar je opozorila, da so posegi v medije v Sloveniji le vrh ledene gore. Omenjala je številne posege v svobodo izražanja, tudi glede protestov, ki se dogajajo pod krinko ukrepov proti pandemiji koronavirusa. Policija uporablja prepoznavanje obraza na facebooku za identifikacijo udeležencev protestov, sodnica je izgubila položaj vodje oddelka, ker je v zasebnem pogovoru na facebooku kritizirala vlado, je opisala nekaj primerov. Omenila je tudi orkestrirane napade na spletnih omrežij proti ljudem, ki kritizirajo vlado.
14.00 Vodja strokovnega odbora za medijske projekte na ministrstvu za kulturo Borut Rončević je opozoril, da razprave o medijih bolj kot ne temeljijo na anekdotah, lažnih novicah in osebnih občutkih močno pristranskih oseb. Po analizi pluralizma medija, na katero se je skliceval, je velika večina prispevkov na vodilnih portalih, v katerih sta predstavljena pogled na svet oziroma ideologija, levičarskih in protivladnih. Po njegovem mnenju slovenska vlada ni grožnja za akademsko svobodo, svobodo medijev in demokracijo.
13.49 »Od oblikovanja nove vlade ni bilo nobene dobre novice za RTV Slovenija,« je svoje negativne občutke na začetku opisal generalni direktor javne radiotelevizije Igor Kadunc. Opozoril je, da javnomnenjske raziskave kažejo visoko stopnjo zaupanja javnosti v RTVS, zlasti med pandemijo koronavirusa. »Takšna RTV pa ni po godu najmočnejši stranki. To je jasno od prvega dne,« je povedal. Omenil je premierjevo basen o medijih ter njegove napade na novinarje in vodstvo RTV Slovenija. Navedel je tudi številne razloge za finančne težave RTVS.
13.43 Odgovorna urednica STA Barbara Štrukelj je na začetku razprave omenila številne zaplete s prekinitvijo vladnega financiranja agencije. Med drugim je omenila tvit predsednika vlade Janeza Janše, da je STA nacionalna sramota. Poudarila je, da »vlada ni izpolnila zakonske obveznosti za financiranje STA, čeprav v celoti izvaja javno službo.« Opozorila je tudi, da sta STA in njen direktor postala tarči diskreditacij, predvsem na družbenih omrežjih, ter omenila četrtkov obisk delovne inšpekcije na sedežu agencije.
Na prvem panelu so nastopili odgovorna urednica STA Barbara Štrukelj, generalni direktor RTV Slovenija Igor Kadunc, član nadzornega odbora RTV Slovenija in vodja strokovnega odbora za medijske projekte na ministrstvu za kulturo Borut Rončević, odvetnica in strokovnjakinja za medijsko pravo Nataša Pirc Musar in Igor Pirkovič iz združenja novinarjev in publicistov.
Gosta drugega panela sta bila varuh človekovih pravic Peter Svetina in vrhovna državna tožilka Mirjam Kline. Klinetova je v imenu društva tožilcev poslala pismo posvetovalnemu svetu evropskih tožilcev pri Svetu Evrope. Povod za pismo je bila ustavitev imenovanj tožilcev. Navedli so še, da že dlje časa ugotavljajo izvajanje pritiskov na delo državnih tožilcev.
V zadnji, tretji razpravi, naj bi nastopila slovenski premier Janez Janša in minister za kulturo Vasko Simoniti. Janša je pred razpravo objavil videoposnetek, ki naj bi prikazovali delovanje pravne države v Sloveniji.
V razpravi bodo evropski poslanci, ki so člani skupine pod vodstvom nizozemske liberalke Sophie in 't Veld, slovenskim nastopajočim zastavljali vprašanja. Prva razprava o Sloveniji je v tej skupini potekala 5. marca. Nekaj dni pozneje so na plenarnem zasedanju evropskega parlamenta opravili še razpravo vladnih poskusih utišanja medijev na Madžarskem, Poljskem in v Sloveniji.
Zapletlo se je pri nastopu slovenskega premierja Janeza Janše, ki je zahteval predvajanje videoposnetka o napadih na novinarje, postopkih zoper novinarje, tudi o poskusu umora novinarja v času slovenske samostojnosti. Vodja razprave Sophie in 't Veld mu ni želela ugoditi, saj so po njenih besedah posnetek dobili tik pred začetkom razprave. Sophie in 't Veld je zato končala razpravo. Zbrala bo pisna vprašanja in članom poslala tudi video, nato pa se bodo odločili, kako bodo glede Slovenije delovali naprej. Osuplost evropskih parlamentarcev nad videnim in slišanim je bila po Janševem nastopu sicer očitna.
Celotno razpravo v Bruslju si lahko ogledate na tem posnetku:
Razpravo smo spremljali v živo.
16.02 Premier Janez Janša je predčasno prekinil povezavo z zasedanjem, je sporočila vodja skupine Sophie in 't Veld. »Takšnega zapleta še nismo imeli,« je povedala. Videoposnetek bo poslala članom, ki bodo o njem zagotovo razpravljali »Nismo kino,« je opozoril član skupine iz vrst zelenih Sergey Lagodinsky in namignil na to, da bi morali z Janšo razpravljati. »Sramota za prihodnje predsedstvo,« je Nemec ocenil položaj. Poslanci nadalje komentirajo nastali položaj in ga ocenjujejo, denimo Slovak Vladimír Bilčík iz EPP, kot res nenavadnega. Pričakujejo tudi, da bo Janez Janša odgovoril na njihova vprašanja.
15.45 Slovenski minister za kulturo Vasko Simoniti se razprave kljub napovedi ni udeležil. Slovenski premier Janez Janša pa jo je zapustil še pred tem, ko bi moral odgovoriti na vprašanja evropskih poslank in poslancev. Janša je pred zapletom z videoposnetkom, ki ga je primerjal s cenzuro v režiji vodje skupine Sophie in 't Veld, povedal: »V Sloveniji imamo težave z vladavino pravo in svobodo medijev. Na težave gledamo drugače.« Pojasnil je tudi, da v nasprotju s prejšnjimi vladami nočejo ničesar skrivati. Predsednica je nato obvestila sodelujoče, da je slovenski premier prekinil povezavo. Pojasnila je, da takšnega zapleta prej še niso imeli, bo pa videoposnetek poslala poslancem, ki bodo o njem tudi razpravljali.
15.38 Ob nastopu slovenskega premierja Janeza Janše se je namreč zgodil precejšen zaplet. Janša je namreč zahteval predvajanje videoposnetka, ki po Janševem pojasnilu govori o napadih na novinarje, postopkih zoper novinarje, tudi o poskusu umora novinarja v času slovenske samostojnosti. Janša je zatrdil, da so ga Evropski komisiji poslali dovolj hitro, da bi ga njihove dobro plačane službe pripravile za objavo na zasedanju. Predsednica odbora in vodja razprave Sophie in 't Veld (Renew) je opozorila, da tako ne gre, da je potrebno upoštevati postopke, da pa bodo videoposnetek upoštevali, če bo relevanten. Sophie i t 'Veld je dodala tudi, da so videoposnetek s strani slovenske vlade dobili šele na začetku zasedanja. »Ne, ne, ne!« je odgovoril Janez Janša.
Prva razprava o Sloveniji je v tej skupini potekala 5. marca. FOTO: Jure Eržen/Delo
15.24 »Nihče od nas ne more imeti tako debele kože, da bi prenesel takšne žaljivke,« je odgovorila tožilka Mirjam Kline na eno od vprašanj evropskih poslancev glede odziva na pritisk. Omenila je sodno prakso, po kateri bi tožilci kot funkcionarji morali imeti bolj debelo kožo. Glede postopka imenovanja delegiranih evropskih tožilcev, ki ga slovenska vlada noče končati, je izrazila upanje, da novi zakon glede dveh tožilcev, ki sta v veljavnem postopku že bila izbrana, ne bo veljal retroaktivno.
15.10 Predsednica društva državnih tožilcev Mirjam Kline je na razpravi sicer predstavila črno sliko delovanja »premiera Janeza Janša in njemu podrejenih medijev«. Navedla je večmesečno ustavitev imenovanj in napredovanj tožilcev, za imenovanje dveh evropskih tožilcev pa so spremenili pogoje, s čimer so oba diskreditirali. Vsak teden spreminjajo razlage, zakaj se vlada noče seznaniti s kandidatoma, ki sta šla skozi vse postopke. Opozorila je tudi na Janševo omalovaževanje tožilcev in odzivanje premierja na odločitve tožilcev. Eno od njih je v tvitu razglasil za – sramoto in kriminal.
14.56 Varuh človekovih pravic Peter Svetina je v drugem panelu glede delovanja sodišč opozoril na ocene iz sodstva, da kljub večkratnim opozorilom ni bilo oprijemljivih ukrepov za boljše delovne pogoje, boljšo organizacijo poslovanja in materialni položaj sodnikov. Zaplete pri imenovanju tožilcev spremlja z zaskrbljenostjo. Glede medijev slovenski ombudsman sicer nima pristojnosti, a RTV Slovenija in STA po njegovem mnenju potrebujeta posebno pozornost in ne smeta biti plen zmagovalcev po vsakih volitvah. Opozoril je, da so novinarji steber demokracije in da so vsi napadi na njih nedopustni.
14.45 »Ali se ne strinjate, da je delo novinarjev to, da so kritični?« je v prvi panelni razpravi Boruta Rončevića vprašala evropska poslanka Katarina Barley (S&D). Navedla je tudi napad Janeza Janše na novinarki, ki da sta po njegovem mnenju odsluženi prostitutki. Tudi vodja skupine Sophie in 't Veld (Renew) je vprašala Igorja Pirkoviča in Rončevića, kako da je v Sloveniji po njunem mnenju vse v najlepšem redu glede svoboda tiska, če pa so novinarji tarče verbalnih napadov, proti trem novinarjem je bilo vloženih več kot 30 tožb, težave so tudi pri financiranju. »Eno je utemeljena kritika, drugo medijski aktivizem, ki je v Sloveniji posebne sorte,« je komentiral Igor Pirkovič. Omenil je medijske umore. Tudi tradicija na zahodu Evrope je po njegovem mnenju drugačna kot v Sloveniji, zato bi si morali evropski poslanci in poslanke ogledati položaj na terenu. »Kar bi želeli imeti, je profesionalna in uravnotežena medijska krajina v Sloveniji,« je odgovoril Rončević.
14.21 Sledila so prva vprašanja evropskih poslancev – Slovaka Vladimírja Bilčíka (EPP), Elene Jončeve (S&D) in Anne Donáth (Renew) – glede vzrokov za zaplete s financiranjem STA in vpliva političnih napadov na RTVS, pa tudi glede poskusov za rešitev sporov. Odgovorna urednica STA Barbara Štrukelj je opozorila, da so sicer ves čas poskušali reševati težave, a niso bili uslišani. »Na STA se počasi že čuti zaskrbljenost,« je glede čedalje večje gospodarske negotovosti in skrbi zaposlenih povedala. Generalni direktor RTV Slovenija Igor Kadunc je glede študije, ki jo je omenjal vodja strokovnega odbora za medijske projekte na ministrstvu za kulturo Borut Rončević, dejal, da ni resna. Rončević je pojasnil, da je po mednarodnih primerjavah stopnja svobode tiska v Sloveniji visoka. Omenil je tudi, da mediji v Sloveniji nimajo vzdržnega poslovnega modela.
Čas za ohranitev medija, ki je nastal pred 30 leti ob osamosvojitvi, se počasi izteka.
Odgovorna urednica STA Barbara Štrukelj
Odgovorna urednica STA Barbara Štrukelj
14.13 Igor Pirkovič iz združenja novinarjev in publicistov je opozoril na nasedanje Evrope »medijskemu aktivizmu, ki je v nasprotju z resnico«. To, kar prihaja iz tujine, je po njegovih besedah namenjeno notranjepolitičnemu obračunavanju. »Še nikoli ni bilo toliko kritik vlade,« je ocenil današnji položaj v Sloveniji. Omenil je tudi članek novinarke Lili Bayer v Politicu in ga opisal kot neresničnega.
14.10 Odvetnica in strokovnjakinja za medijsko pravo Nataša Pirc Musar je opozorila, da so posegi v medije v Sloveniji le vrh ledene gore. Omenjala je številne posege v svobodo izražanja, tudi glede protestov, ki se dogajajo pod krinko ukrepov proti pandemiji koronavirusa. Policija uporablja prepoznavanje obraza na facebooku za identifikacijo udeležencev protestov, sodnica je izgubila položaj vodje oddelka, ker je v zasebnem pogovoru na facebooku kritizirala vlado, je opisala nekaj primerov. Omenila je tudi orkestrirane napade na spletnih omrežij proti ljudem, ki kritizirajo vlado.
14.00 Vodja strokovnega odbora za medijske projekte na ministrstvu za kulturo Borut Rončević je opozoril, da razprave o medijih bolj kot ne temeljijo na anekdotah, lažnih novicah in osebnih občutkih močno pristranskih oseb. Po analizi pluralizma medija, na katero se je skliceval, je velika večina prispevkov na vodilnih portalih, v katerih sta predstavljena pogled na svet oziroma ideologija, levičarskih in protivladnih. Po njegovem mnenju slovenska vlada ni grožnja za akademsko svobodo, svobodo medijev in demokracijo.
13.49 »Od oblikovanja nove vlade ni bilo nobene dobre novice za RTV Slovenija,« je svoje negativne občutke na začetku opisal generalni direktor javne radiotelevizije Igor Kadunc. Opozoril je, da javnomnenjske raziskave kažejo visoko stopnjo zaupanja javnosti v RTVS, zlasti med pandemijo koronavirusa. »Takšna RTV pa ni po godu najmočnejši stranki. To je jasno od prvega dne,« je povedal. Omenil je premierjevo basen o medijih ter njegove napade na novinarje in vodstvo RTV Slovenija. Navedel je tudi številne razloge za finančne težave RTVS.
13.43 Odgovorna urednica STA Barbara Štrukelj je na začetku razprave omenila številne zaplete s prekinitvijo vladnega financiranja agencije. Med drugim je omenila tvit predsednika vlade Janeza Janše, da je STA nacionalna sramota. Poudarila je, da »vlada ni izpolnila zakonske obveznosti za financiranje STA, čeprav v celoti izvaja javno službo.« Opozorila je tudi, da sta STA in njen direktor postala tarči diskreditacij, predvsem na družbenih omrežjih, ter omenila četrtkov obisk delovne inšpekcije na sedežu agencije.
Janez Janša na razpravi o svobodi medijev v Sloveniji, ki jo je predčasno zapustil. FOTO: Zajem monitorja
Trije paneli, nato vprašanja
Na prvem panelu so nastopili odgovorna urednica STA Barbara Štrukelj, generalni direktor RTV Slovenija Igor Kadunc, član nadzornega odbora RTV Slovenija in vodja strokovnega odbora za medijske projekte na ministrstvu za kulturo Borut Rončević, odvetnica in strokovnjakinja za medijsko pravo Nataša Pirc Musar in Igor Pirkovič iz združenja novinarjev in publicistov.
Gosta drugega panela sta bila varuh človekovih pravic Peter Svetina in vrhovna državna tožilka Mirjam Kline. Klinetova je v imenu društva tožilcev poslala pismo posvetovalnemu svetu evropskih tožilcev pri Svetu Evrope. Povod za pismo je bila ustavitev imenovanj tožilcev. Navedli so še, da že dlje časa ugotavljajo izvajanje pritiskov na delo državnih tožilcev.
V zadnji, tretji razpravi, naj bi nastopila slovenski premier Janez Janša in minister za kulturo Vasko Simoniti. Janša je pred razpravo objavil videoposnetek, ki naj bi prikazovali delovanje pravne države v Sloveniji.
V razpravi bodo evropski poslanci, ki so člani skupine pod vodstvom nizozemske liberalke Sophie in 't Veld, slovenskim nastopajočim zastavljali vprašanja. Prva razprava o Sloveniji je v tej skupini potekala 5. marca. Nekaj dni pozneje so na plenarnem zasedanju evropskega parlamenta opravili še razpravo vladnih poskusih utišanja medijev na Madžarskem, Poljskem in v Sloveniji.
