HOBI

FOTO: Mali muzej ribištva

Anton Pančur iz Spodnjih Grušovelj je že več kot štiri desetletja navdušen ribič.
Fotografija: Tone Pančur med svojimi trofejami Foto: Darko Naraglav
Odpri galerijo
Tone Pančur med svojimi trofejami Foto: Darko Naraglav

Savinjčan Anton Pančur iz Spodnjih Grušovelj pri Šempetru, sicer rojen Preboldčan, se že skoraj 45 let navdušuje nad ribištvom. V kraju pod Žvajgo je preživljal zanimivo mladost z udejstvovanjem v športu in glasbi, kar ga poleg ribištva in gobarjenja navdušuje še danes. O tem pričajo bogata zbirka prepariranih trofejnih rib, oprema in drugi ribiški eksponati ter priznanja. Lahko bi rekli, da je to kar mali muzej ribištva.
S trofejnim sulcem, ki ga je ulovil v Savinji. Foto: osebni arhiv
S trofejnim sulcem, ki ga je ulovil v Savinji. Foto: osebni arhiv

Ulov kralja voda

Za ribištvo ga je navdušil sovaščan Jože Hropot, ki je bil z njim tudi ob prvem ulovu kralja voda – sulca v Savinji. Meril je 70 cm, kar je bila takrat dovoljena mera za tega kralja voda, danes je 80 cm, v RD Mozirje, kjer je Tone član, pa so mejo zvišali še za 10 cm. Če so primerki manjši, jih vrnejo v reko, pove Tone in nam pokaže nekaj trofejnih primerkov sulca na steni sobe, kjer so tudi druge vrste prepariranih trofej.

Največja riba v zbirki je 103 cm dolga in 9 kg težka ščuka, ki jo je ulovil v Krki, tu je tudi desetkilski sulec, ki ga je ulovil 24. decembra 2005 v Savinji na jezu pri Polzeli.

Tone se je kmalu navdušil nad muharjenjem, ki velja za najbolj prijazen način ribolova, ker je možnost za poškodbe manjša. Riba namreč vabo zgrabi samo s prednjim delom ust, ribič pa jo lahko tudi umakne, če vidi, da je riba premajhna. V njegovi zbirki je nekaj primerkov, ki jih je ulovil z beličenjem – ribolovom z naravnimi vabami.
Trofejne ščuke in postrvi Foto: Darko Naraglav
Trofejne ščuke in postrvi Foto: Darko Naraglav

Tone je imel rad šport in glasbo že kot osnovnošolec. Navduševal se je nad smučanjem in skoki, kot devetletnik je začel na skakalnici v bližini Prebolda in postal najmlajši član Pihalne godbe Prebold. Pozneje so s fanti ustanovili ansambel Krokvejt in igrali po Savinjski dolini in tudi zunaj nje. Ko so odšli k vojakom, je bilo tega konec, ostalo pa je veselje do igranja pri pihalni godbi in na harmoniko, ki jo še danes, ko je v pokoju, z veseljem prime v roke.​

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije