Evropska lekarna v pandemični stiski

Belgija velja za nekakšno evropsko lekarno, saj so tukajšnji farmacevtski obrati vključeni v proizvodnjo, logistiko ali razvoj treh od štirih cepiv, ki že imajo dovoljenje EU. To seveda Belgijcem ne zagotavlja primerjalne prednosti pri dobavah.

Doslej je le približno poldrugi milijon od skupno 11,5 milijona prebivalcev prejelo vsaj en odmerek cepiva. Polno cepljenih je le okoli šest odstotkov odraslih. Tako kot v marsikateri drugi državi članici EU zaplete še povzroča organizacija cepljenja. To bo v prihodnjih mesecih, ko bo na razpolago precej več cepiva, velik zalogaj za vse v Evropi. V Belgiji bo danes začel delovati poseben sistem rezervnih seznamov za cepljenje. Ljudje na njem bodo lahko prišli hitreje na vrsto, če bodo v cepilnih centrih po naključju imeli na voljo presežne odmerke.

Tak sistem bo najprej veljal le v dveh zveznih enotah, v Flandriji in Valoniji. V Bruslju kot tretji regiji razvijajo svoj ločeni sistem. Kljub pritiskom na vlado v Belgiji še vztrajajo pri razmeroma strogih ukrepih. V Bruslju je povsod po mestu, tudi v parkih, obvezno nositi masko. Frizerski saloni in podobne dejavnosti so zaprti. V trgovine z nenujnim blagom lahko kupci pridejo samo iskat naročeno blago ali rezervirajo termin za nakup. Kdaj bodo vrata spet odprli gostinski lokali, še ni znano. Niti posedanja na gostinskih vrtovih pred majem gotovo ne bo.

Sodišče državo spomnilo na domačo nalogo

Zadnji teden pred dvotedenskimi velikonočnimi počitnicami je pouk prvič po dolgem času spet potekal le na daljavo. Ne glede na kritike evropske komisije v Bruslju vztrajajo pri splošni prepovedi vseh nenujnih potovanj čez mejo. Bližnje druženje, kot je obisk na domu, je dovoljeno le z eno osebo na družino. Po vsej državi že od jeseni velja prepoved nočnega izhoda, v Bruslju po 22. uri. Zunaj smejo biti skupaj samo štirje ljudje. Vsaj nekaj upanja dajejo zadnja epidemiološka gibanja, ki kažejo, da je vrh tretjega vala že dosežen, saj se je povprečno število dnevno potrjenih okužb – bilo je že več kot 5000 – le začelo zniževati.



Nekaj negotovosti je v sredo povzročila odločitev bruseljskega sodišča, da zajezitveni ukrepi nimajo ustrezne pravne podlage. Če je država v 30 dneh ne zagotovi, morajo ministrski odloki o ukrepih prenehati veljati. Če sodbe ne bodo uresničili, bo država morala plačati kazen 5000 evrov na dan. »Pravosodje je državo spomnilo na njene domače naloge,« so komentirali v časniku Le Soir. Premier Alexander De Croo sicer ne vidi težav v spoštovanju roka, ki ga je postavilo sodišče. Vladajoča koalicija, v kateri je sedem strank, je tak zakon o pandemiji pripravljala že pred razsodbo.

Z vodnimi topovi nad mlade

Veliko je razprav o izgredih v bruseljskem mestnem parku Bois de la Cambre 1. aprila, ko množica okoli 2000 mladih ni upoštevala omejitev. Sledilo je posredovanje policije z vodnimi topovi, konjenico, policijskimi psi. »Razumem, da ste že vsega naveličani, toda pravila so bila sprejeta z razlogom in veljajo za vse. Bolnišnice se polnijo. Biti solidaren danes je ključ do naše svobode jutri,« je sporočil premier. Tudi notranja ministrica Annelies Verlinden se je po izgredih obrnila na mlade z javnim pismom in izrazila razumevanje za njihove stiske med zaprtjem: »Vem, mladi ste, želite si ven in se zabavati,« je zapisala.

Vendar dodala, da bodo morali mladi, tako kot vsi drugi, še nekaj tednov potrpeti.