TUJINA
FOTO: Plavajoča kmetija v tujini že velika uspešnica
Velika mesta so ob naravnih in drugih nesrečah odrezana od virov hrane; strokovnjaki so prepričani, da bodo urbane kmetije postale nekaj vsakdanjega.
Odpri galerijo
ROTTERDAM – V pristanišču v Rotterdamu na Nizozemskem so letos odprli prvo plavajočo kmetijo s kravami molznicami. Cilj nenavadnega projekta je, da bi mestu zagotovili večjo prehransko neodvisnost. Ali bodo tovrstne kmetije dovolj učinkovite, da bodo proizvedle dovolj hrane za strmo naraščajoče urbano prebivalstvo, še ne vedo.
Prvo plavajočo molznico bo postavilo nizozemsko podjetje Beladon. Zgrajena je na splavu sredi rotterdamskega pristanišča Merwehaven, na katerem bo 40 krav pasme meuse-rhine-issel. Za molžo bodo poskrbeli roboti.
Ljudje so bili sprva do njegove pobude zadržani, zdela se jim je nenavadna, neumna, neverjetna, a sčasoma so uvideli, da ima velik potencial. »Zaradi povečanega povpraševanja po zdravi hrani, naraščajočega števila prebivalcev in klimatskih sprememb se ne moremo več zanašati na proizvodnjo hrane, kot jo poznamo danes.«
To bodo zrna, ki jih zavržejo lokalni pivovarji, ostanki iz restavracij in kavarn ter stranski produkti iz mlinov in celo pokošena trava. Vso hrano bodo pripeljali z električnimi avtomobili. »Gojili bomo tudi vodno lečo in z njo hranili živali,« je povedala Minke. »Ima veliko beljakovin, hitro raste, za gnojilo pa bo kar urin govedi. Imeli bomo štiri navpične platforme, rastline bodo rasle pod posebnimi UV-žarnicami.«
Na plavajoči kmetiji bodo proizvajali pasterizirano mleko in jogurt, pomemben produkt bo tudi gnojnica. Urbane kmetije porabijo manj vode, gnojila in pesticidov od klasičnih podeželskih.
Prvo plavajočo molznico bo postavilo nizozemsko podjetje Beladon. Zgrajena je na splavu sredi rotterdamskega pristanišča Merwehaven, na katerem bo 40 krav pasme meuse-rhine-issel. Za molžo bodo poskrbeli roboti.
Urbane kmetije
Urbana območja na prvi pogled niso videti kot najprimernejša območja za kmetovanje, a je treba vedeti, da skrajšajo pot, ki je potrebna, da pride hrana do uporabnikov. To pomeni, da je zaradi kratke dostavne poti tovrstna kmetija bolj ekološka. Če se bo človeška populacija do leta 2050 povečala na 9,8 milijarde, bo kar 70 odstotkov ljudi živelo v mestih; trenutno v mestnih središčih živi 55 odstotkov ljudi. Danes je že zaznati porast kmetij v zaprtih prostorih, kjer se hrana proizvaja vertikalno na policah in pod umetno UV-svetlobo.Plavajoča kmetija
Plavajoča kmetija bo trinadstropna in zasidrana na morsko dno. Dokončali jo bodo do konca leta, na dan bo proizvedla približno 800 litrov mleka. Pobudnik za njeno gradnjo je bil Peter van Wingerden, inženir pri podjetju Beladon. Leta 2011 je bil v New Yorku, kjer je sodeloval pri projektu plavajočih domov na reki Hudson. To je bilo prav v času orkana Sandy, zaradi katerega so bile mestne ulice pod vodo, močno je bil okrnjen transport po mestu. Dostava je bila tako prizadeta, da je bilo v roku dveh dneh zelo težko dobiti svežo hrano. »Bil sem priča opustošenju, ki ga je povzročil orkan. Takrat mi je postalo jasno, da je treba hrano proizvajati čim bližje uporabnikom,« se spominja Peter. »Tako se mi je porodila ideja, da bi svežo hrano proizvajali na klimatsko prilagodljiv način na vodi. Ta koncept je odporen proti orkanom.«Urbane kmetije postajajo čedalje bolj učinkovite in razširjene.
Ljudje so bili sprva do njegove pobude zadržani, zdela se jim je nenavadna, neumna, neverjetna, a sčasoma so uvideli, da ima velik potencial. »Zaradi povečanega povpraševanja po zdravi hrani, naraščajočega števila prebivalcev in klimatskih sprememb se ne moremo več zanašati na proizvodnjo hrane, kot jo poznamo danes.«
Hrana iz restavracij
Že leta 2012 je njegova ekipa nagovorila oblasti v pristanišču, a so imele zadržke zaradi hrupa in smradu. Kljub temu so dobili dovoljenje za postavitev prototipa. Od takrat se kmetija razvija, v začetku poletja so plavajočo ploščad prepeljali iz Zaandama na severu Nizozemske v Rotterdam. Petrova žena in poslovna partnerica Minke van Wingerden je povedala, da bodo začeli s 40 kravami, kar je minimum, da bo kmetija samozadostna. »Najmanj 80 odstotkov hrane, ki jo bodo uživale naše krave, bodo odpadni produkti rotterdamske prehranske industrije,« je pojasnil vodja nastajajoče kmetije Albert Boersen.To bodo zrna, ki jih zavržejo lokalni pivovarji, ostanki iz restavracij in kavarn ter stranski produkti iz mlinov in celo pokošena trava. Vso hrano bodo pripeljali z električnimi avtomobili. »Gojili bomo tudi vodno lečo in z njo hranili živali,« je povedala Minke. »Ima veliko beljakovin, hitro raste, za gnojilo pa bo kar urin govedi. Imeli bomo štiri navpične platforme, rastline bodo rasle pod posebnimi UV-žarnicami.«
Na plavajoči kmetiji bodo proizvajali pasterizirano mleko in jogurt, pomemben produkt bo tudi gnojnica. Urbane kmetije porabijo manj vode, gnojila in pesticidov od klasičnih podeželskih.