LIDL NAGRAJUJE

Oglasili smo se pri Plutovih: z nagrado po dietno hrano

Sreča se je tokrat nasmehnila Belokranjki Pepci Plut, naši naročnici od vsega začetka. Njena vnukinja ne sme uživati ne glutena ne laktoze.
Fotografija: Pepca Plut je izpolnila dva kupona. FOTO: Tanja Jakše Gazvoda
Odpri galerijo
Pepca Plut je izpolnila dva kupona. FOTO: Tanja Jakše Gazvoda

Ko smo se pred dnevi, ura je bila nekaj čez osmo zjutraj, oglasili pri Plutovih v Petrovi vasi pri Črnomlju, sta Pepca in Jože že opravila prvo jutranjo rutino – to je branje Slovenskih novic ob kavi. Ta najbolj brani slovenski časopis je pri hiši nepogrešljiv že vse od začetka, torej dobrih 30 let. No, in zdaj se jima je nasmehnila sreča, saj je Pepca, ki bo letos dopolnila okroglih 70, postala naša dnevna nagrajenka v poletni nagradni igri Lidla Slovenija in Slovenskih novic. »Izpolnila sem dva kupona, ker sem ravno imela doma kuverti in znamke. Ampak da bi kaj zadela, niti pomislila nisem, saj še nikoli nisem,« pravi skromna Belokranjka, ki si je penzijo prislužila kot prodajalka.

Davnega leta 1971 se je zaposlila, takrat še v Dolenjki, ki se je pozneje združila z Mercatorjem, in dokler je delala v Mercatorju, je tam tudi nakupila vse, kar je potrebovala. Zdaj pa bolj gleda, kako bo v tej vse hujši draginji premišljeno porabila denar, saj je vsak mesec dolg, pokojnina pa kratka. Tako zaradi nizkih cen in kakovosti vsaj enkrat na teden obišče Lidl v Črnomlju.

Trgovino v Črnomlju so zgradili pred 12 leti. Foto: Milovan Dimitrič
Trgovino v Črnomlju so zgradili pred 12 leti. Foto: Milovan Dimitrič

»Imajo veliko izbiro dietne hrane. Vnukinja namreč ne sme uživati ne glutena ne laktoze, zato hrano zanjo kupujem v Lidlu. Kakšno živilo tako pripravim tudi za nas, da ni treba toliko posod. Na primer koruzne makarone. Prav fini so,« se nasmehne Pepca, ki uživa, ko lahko dela na vrtu in njivi, pa poskrbi za kokoši in psa, sin ima dva konja, medtem ko je vinograd pretežno moževa skrb. Jože se z veseljem vsak dan odpravi k zidanici, trsje namreč v teh vremensko nestalnih časih zahteva redno skrb in nego.

V klepetu se Pepca vrne v čase, ko se je sama šolala za trgovko. Takrat je bila trgovska šola le v Ljubljani ali Brežicah in ni ji ostalo drugega, kot da jo obiskuje v Posavju. In ker je Bela krajina predaleč, da bi se vsak dan vozila v šolo in domov, je bivala v dijaškem domu. »Imeli smo tudi veliko prakse, kar je bilo dobro zaradi nabiranja izkušenj, dobili smo tudi vajeniško štipendijo. Toliko je je bilo, da sem si malico kupila in kak dinar prihranila. Pa potovalko sem si kupila,« se je nasmehnila. So pa bili takrat, ko je sama delala kot prodajalka, drugačni, bolj umirjeni časi: »Prodajalke smo lahko s kupci tudi malo poklepetale, danes pa imajo preveč dela.«

Pepca, ki si rada krajša čas tudi z reševanjem križank, našega časopisa ne prebira le zjutraj, ko si pripravi kapučino, temveč ga v roke vzame še popoldne, po kosilu. »Preberem skoraj vse, zelo rada pa imam zdravstvene nasvete in tudi recepte. Kakšnega si izrežem in spravim, da kdaj pogledam, kako kaj pripraviti,« je zaključila Belokranjka. 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije