Padec IQ in težave z duševnim zdravjem so povezani s pomanjkanjem telesnega gibanja
Ljudje smo pametni in prilagodljivi, a preveč radi sedimo, saj je danes stik s svetom oddaljen le za en klik. Za sedenje plačujemo visoko ceno, a ne zgolj zaradi propadanja naših teles, to vpliva tudi na naše misli.
Padec IQ in vse več težav z duševnim zdravjem so povezani s pomanjkanjem telesnega gibanja. Ni moja misel, izposodil sem si jo pri onih, ki pišejo o znanosti.
Gibanje in možgani ustvarjajo proces, ki je bistven. Razumevanje povezave med umom in telesom razkriva, da se naše misli in čustva ne dogajajo le v naših glavah in da način gibanja močno vpliva na delovanje našega uma.
Če bi znali uporabiti telesa kot orodje za spreminjanje načina razmišljanja in čustvovanja, bi bilo naše pohajkovanje na temle planetu veliko prijetnejše.
Bognedaj, da bi morali zdaj samo več vaditi. V zanimivi knjigi, od koder so povzete poenostavljene misli do te vrstice, se lahko potopimo v vsebino nastajajočih raziskav v evolucijski biologiji, fiziologiji, nevroznanosti in celični biologiji – vse zato, da bi ugotovili, kateri gibi telesa vplivajo na um in zakaj.
Kar koli že želimo od svojega uma – več ustvarjalnosti, večjo odpornost proti stresu ali višjo samozavest –, dokazi kažejo, da obstajajo način za premikanje telesa, ki nam lahko pri tem iskanju pomagajo.
Uporabiti svoje telo za doseganje bolj zdravega in bolje delujočega uma je božji dar, ki nam je brezplačno na voljo, prav zato, kot smo zapisali – da bi bilo naše pohajkovanje na temle planetu veliko prijetnejše.
Da bi se bolje počutili, več videli in čutili, lažje razumeli dogajanje okoli sebe in morda celo razvili več empatije.
Čeprav je očitno, da lahko občutki vplivajo na gibanje, lahko tudi gibanje vpliva na občutke. Če smo utrujeni in žalostni, se premikamo počasneje. Ko smo tesnobni, lahko ali frlimo naokoli ali postanemo popolnoma paralizirani. Povezava med možgani in telesom je »dvosmerna ulica«; gibanje lahko spremeni tudi možgane.
Vadba izboljša motnje razpoloženja
Redna aerobna vadba lahko zmanjša anksioznost tako, da zmanjša reaktivnost možganskega delovanja »boj ali beg« – to je takojšen odziv, ki je potreben pri srečanju z nevarnostjo.
Anksiozni ljudje so z redno aerobno vadbo izpostavljeni fiziološkim spremembam, ki se jih bojijo, kot je hitro bitje srca, in tako lahko razvijejo odpornost proti takšnim pojavom.
Redna vadba, kot je kolesarjenje ali aerobna vadba v telovadnici, uporovna vadba, vaje za prožnost in ravnotežje lahko prav tako zmanjšajo simptome depresije.
Sori, farmacija, a vadba je lahko enako učinkovita kot zdravila in psihoterapije, pravijo strokovnjaki. Če je redna, lahko izboljša razpoloženje, saj se v možganih dogajajo čudne stvari, ki pa so zgolj dobri kemični procesi – a tokrat naravni, ne sintetični.
Pri ljudeh z motnjo pomanjkanja pozornosti že zgolj dvajset minut lahke vadbe za kratek čas izboljša počutje. Poveča se motivacija za osredotočeno razmišljanje, zviša se energija in zmanjšajo občutki zmedenosti, utrujenosti in depresije.
Meditativno gibanje je nova kategorija vadbe, ki jo opredeljujejo kot obliko gibanja ali položaja telesa, osredotočenost na dihanje, jasno ali umirjeno stanje duha s ciljem, in stanja globoke sprostitve. Ublaži simptome depresije.
To je vrsta gibanja, pri kateri ste med premikanjem zelo pozorni na svoje telesne občutke, položaj v prostoru in občutke, tudi subtilne spremembe srčnega utripa ali dihanja.
Spreminjanje drže, dihanja in ritma lahko spremeni možgane, s čimer se zmanjšajo stres, depresija in tesnoba in razvije dobro počutje.
Če bi vedeli, kako presenetljive prednosti nam prinaša sinhronizacija naših gibov, bi bili začudeni. Še zlasti če tega ne počnemo sami, pač pa skupaj z drugimi.
Naš um in telo sta tesno povezana
Možgani so glavni nadzorni sistem za gibanje v telesu, vendar pa način gibanja vpliva tudi na način razmišljanja in čustvovanja.
Gibalne terapije se pogosto uporabljajo kot dodatno zdravljenje depresije in anksioznosti, kadar mentalni napor, psihoterapija ali zdravila ne zadoščajo. Tu priskoči na pomoč gibanje. Z njim lahko dostopamo do »zadnjih vrat« duševnih sprememb, ki si jih želimo, ne da bi bili v besnilu in »napsihirani«, da bi se končno počutili bolje.
Če lahko hodimo, lahko plešemo. Če znaš govoriti, znaš peti. Stvari nam ni treba narediti stvari popolno, da bi jih naredili in v njih uživali.
Stvari se ne zgodijo čez noč, resnica je več vredna, če potrebujete nekaj let, da jo najdete. Vemo, da pero je močnejše od meča. Zgodi se, da nas prešine, da vseeno lahko živimo poglobljeno, če že ne moremo živeti dlje.
Trenutno še živimo v mehurčku. Ki lahko poči in slika je v hipu povsem drugačna. Ukrajinski kolega mi je pred dnevi na sindikalnem svetovnem kolesarskem prvenstvu zaupal, da se je bilo letos v Kijevu za dirko nekoliko težje pripraviti. A se je, kot se je zmogel.
Naša domovina je oaza miru in bo taka ostala, v mehurčku pa ne bomo več. Oktober bo razkril, kako krhka je svoboda. Lutke, ki so bile nastavljene, so gibov naučene, niso pa jih ponotranjile.
V deželi, ki je sinonim za žlahtno podkupljivost, ki je povsod, a je nihče ne vidi, nekateri svobodo vidijo kot organizirano in dirigirano gibanje nebogljenih pacientov.
Slovenci in državljani Slovenije pa smo k sreči zajebani. Marsikaj smo že in še bomo preživeli. Ne, zgolj gibanje, da bi se telesno dobro počutili, nam ne bo pomagalo. Gibanje, ki nam bo pomagalo in nas pripeljalo do spremenjenega načina razmišljanja in čustvovanja, je povsem nekaj drugega.
Bodimo veseli, bi moralo pisati v slovenskem grbu, kozmogramu, ki o nas pove vse; to je znamenje, v katerem je vpisano bistvo določenega pojava. Je ščit, s katerim se za Triglavom in na obali morja in rek in po vseh slovenskih pokrajinam branimo pred vsem, kar je slabo. Pod tem ščitom prisegamo na dobro.
V grbu ni nobenega farmacevta ali dobavitelja medicinskih pripomočkov, kar je znak, ki ga ne smemo spregledati. Da bi, pomaga, če vemo, da način gibanja močno vpliva na delovanje našega uma.
