Raziskave kažejo, da smo v javnih bazenih lahko v stiku z urinom in celo iztrebki
Veliko ljudi se pred vstopom v bazen ne tušira, približno 40 odstotkov odraslih je že kdaj v življenju uriniralo v bazen.
V urinu so lahko prisotne tudi kemične sledi tobaka, zdravil, vitaminov in drugih snovi, ki jih ledvice filtrirajo iz krvi.
Urin vsebuje tudi elektrolite, kot so natrij, klorid, kalij in fosfor, mikroskopske ostanke odmrlih krvnih celic.
Strokovnjaki navajajo, da so lahko v urinu, ki pride v bazen, prisotne bakterije iz genitalij. Te bakterije okužijo kožo, a se na splošno ne štejejo za škodljive, dobra novica pa je, da je vodi v bazenu dodan klor in druga sredstva, ki te možnosti okužb močno zmanjšajo.
Kaj se zgodi, ko se zmešata urin in klor?
Klor v bazenu se poveže z ostanki znoja, urina, blata in mikrobov na koži. Ko se to zgodi, pride do kemične reakcije, zaradi katere se zmanjša količina klora, ki ima nalogo uničevanja bakterij. Lahko povzroči rdeče oči in draženje kože. Strokovnjaki pravijo, da čist bazen nima vonja po kemikalijah.
Vzrok specifičnega vonja vode v bazenih ni klor, kot je večina zmotno prepričana, temveč mešanica klora in seča. Osnovna sestavina tega je sečna kislina, ki v kombinaciji s klorom tvori dušikov triklorid, ta pa vodi v bazenu zagotavlja značilen vonj.
Kakšne okužbe se skrivajo v bazenu?
Če bakterije prodrejo v naša sečila, so možne okužbe, ki jih spremljajo bolečine v trebuhu ali križu, nezmožnost pravilnega uriniranja in pogosto uriniranje.
Okužbe sečil so pogoste predvsem pri ženskah, a so ozdravljive, poudarjajo zdravniki. Večina bazenov naj bi imela zadostne količine klora, ki uničujejo nevarne bakterije.
Ali klor popolnoma zmanjša tveganje?
Klor zmanjša, vendar ne odpravi popolnoma tveganja za okužbe sečil. Redno vzdrževanje higiene bazena, ustrezna dezinfekcija in ustrezna obdelava vode so ključnega pomena.
Strokovnjaki pojasnjujejo, da lahko urin povzroči draženje oči in kože, ni pa nevaren. V interesu vseh je, da urin ne pride v bazene.
Strokovnjaki priporočajo redno tuširanje, pred in po vstopu v bazen, umivanje rok in genitalij ter izogibanje uriniranju v bazenu.
Vlažno okolje je primerno gojišče za bakterije, zato je tveganje za okužbo večje.
