Mit o idealnem partnerju in največje napake: jih delate tudi vi?
Nujna temelja za trajno zadovoljujoč partnerski odnos sta privlačnost in skupne vrednote. Oboje je nezavedno, povezano z izvorno družino in zgodnjim okoljem, pravijo psihologi. Lahko se trudiš, a če te nekdo ne privlači, ne bo nič. Enako je z vrednotami.
Če je on nor na šport, njej pa se ne da premikati, bosta ves čas iskala nekaj, kar bosta počela skupaj, ne da bi se eden mučil in prilagajal. Tega ne morejo premostiti ne volja ne drugi gradniki odnosa, kot so iskrenost, pristnost, zvestoba, poudarjajo. Hkrati je pomembno, da znamo delati s čustvi, čeprav nas te osnovne veščine nihče ne nauči. Ni namreč slabih in dobrih čustev, so samo prijetna in neprijetna. Tako jih je treba dojemati.
Čustva so vsa koristna, imajo svoj namen
Ko bodo predvsem moški spoznali, da ni čustev, ki se jim je treba izogibati, ampak so vsa koristna, imajo svoj namen ter se morajo samo naučiti delati z njimi, bodo začeli drugače vstopati v odnose in se bo razrahljal eden ključnih problemov – da moški v odnosu ne znajo spoštljivo in nenasilno uveljaviti svojih pogledov, vrednot, prepričanj.
Eden glavnih razlogov za razmah samskosti je, da ljudje ogromno pričakujejo.
Večina žensk sicer meni, da znajo s čustvi bolje ravnati kot moški. A če bruha čustva iz sebe, to še ni dobro upravljanje teh. Če to počne in pričakuje, da bo nekdo poskrbel zanjo, je kot otrok, moški pa pogosto nasprotno – čustva zatirajo in zanikajo. Vsak sam izbira, kakšen je, če je odrasel. Sprejeti mora odgovornost za vsako svoje čustvo, misel in dejanje.
Eden glavnih razlogov za razmah samskosti je, da ljudje ogromno pričakujejo, polni so iluzij, a nimajo ustreznih veščin za dobro partnerstvo. Pri zadovoljstvu gre vedno za razmerje med tem, kar pričakujemo in dobimo. Najlažje dvignemo zadovoljstvo s tem, da zmanjšamo pričakovanja.
Večja pričakovanja
Poleg tega imamo v sodobni družbi dve vrsti problematičnih moških: eni so poženščeni in se trudijo zadovoljiti žensko, kajti če bo ona srečna, bo tudi on, drugi so se uprli in so sovražniki vsega ženskega. Vmes so 'normalni' moški, ki so razgrabljeni do 25. leta. Tisti, ki ostanejo prosti po 30., so pogosto precej neuporabni. Ženske pa so morda preveč emancipirane in se jih poženščeni moški še dodatno ustrašijo. Če zamudiš 'najboljše', lahko čakaš na vdovce in ločence.
Ločenec pride v drugo zvezo bolj zrel, a ker ima za sabo izkušnjo razdrte družine, goji večja pričakovanja od nje. Če se razdre še drugi zakon, lahko obupa in ostane sam – pogosteje so to ženske, ki so tudi sicer bolj sposobne biti same. Toda v kateri koli odnos greš, vzameš s sabo sebe in svoje težave, česar se moraš zavedati.
V človeka sicer ni vsajena primarna težnja po partnerstvu in starševstvu, ampak po odnosih. Če se znajo samski izpolnjujoče vključiti v odnose z drugimi, so lahko zadovoljni, saj znajo svoje temeljne potrebe, hrepenenja uresničiti na drug način. Najti morajo dovolj močno kompenzacijo. Ni sicer pomembno, ali si partner ali starš, ampak da ti uspe življenje napolniti z vsebino, ki te pomirja in zadovoljuje, da imaš občutek, da ne gre v prazno.
