Zakladnica v pobočju Motovuna: znani so po tem, da vino starajo več let
Mesto na gori, nekako tako bi lahko prevedli ime kraja Motovun, ki je sicer nekoliko drugačno različico poimenovanja dobil v času, ko so tam živeli Kelti. Pravzaprav ne gre ne za mesto ne za goro. Gre pa za vasico s kakšnimi 500 dušami, ki leži na 277 metrov visokem griču v osrčju celinske Istre. Kraj je tako svojevrsten, da glas o njem seže tisoče kilometrov stran. V Aziji, Južni Koreji natančneje, je poznana risanka, katere avtor je navdih dobil menda prav v Motovunu. In prav zaradi tega je idilično vasico obiskalo že več gostov z Daljnega vzhoda.
Večino vina proizvedejo na biodinamični način, brez nikakršnih primesi, povsem naravno.
Svojevrsten čar Motovunu v zadnjih letih dodajata tudi hotel in vinoteka Roxanich. Rokave so zavihali 2017., ko so obstoječi objekt povsem prenovili in dogradili. Dve leti pozneje so odprli velik hotelski kompleks, ki s ceste niti približno ne razkriva vse lepote, predvsem pa ne zakladnice, ki je vkopana v zemljo. Gre za petnadstropno vinsko klet. Zelo moderno vinsko klet. Pogled z druge strani pa že razkriva mogočnost celotnega kompleksa in predvsem, kako so ga domišljeno umestili v pobočje ter prepletli klasično arhitekturo s sodobnim pridihom. Začetki vinske kleti segajo še v čase Avstro-Ogrske, natančneje v leto 1902. Od takrat in vse do danes tudi proizvajajo vino.
Šest hčera
Namen kleti se je sicer spreminjal, od vinske kleti do gostilne, v času nekdanje Jugoslavije je bil tam neke vrste prehrambni kombinat, zdaj pa so se spet vrnili h koreninam. Idejni oče in investitor je Mladen Rožanić – od tod tudi izpeljanka imena Roxanich, predvsem zaradi tujih gostov, ki imajo z »našimi« priimki težavo pri izgovarjanju. Vinsko-turistično dediščino zdaj vse bolj prevzema njegovih šest hčera: Lara, Zara, Mara, Sara, Tara in Petra. Vsaka ima tudi svojo blagovno znamko vina. Okus so celo poskušali približati njihovim značajem.
Območje tartufov
Motovun ni le prijetna destinacija za izlet ali oddih, ampak je tudi zelo povezan s tartufi. To se v prvi vrsti pozna pri kulinariki na tem območju Istre. Tako naj bo obvezen postanek pri Mirjani in Miru Kotigi, ki izdelke in kulinarično ponudbo tržita pod blagovno znamko Miro Tartufi. Da ne razkrivamo vsega, raje samo nasvet: dogovorite se z njima za predstavitev posebnosti teh cenjenih belih in črnih redkih darov narave kakor tudi za degustacijo in pogostitev. Mirjana to res obvlada, vse pa temelji na domačnosti, pristnosti. V ponudbi imajo tudi turo za iskanje tartufov.
»Ideja naše zgodbe je, da proizvedemo večino vina na biodinamični način, brez kakršnih koli primesi, povsem naravno,« pojasni Stjepan Mraković, vodja vinske kleti. »Tu ni nobenega pretvarjanja, nas pa od mnogo drugih loči morda to, da preizkušamo nove metode in želimo biti inovativni. Ne samo pri staranju vina, tudi pri dizajnu in drugih pristopih,« je odločen Mraković in doda: »Pravzaprav je klet tista, ki gostom pokaže pravo razkošje vsega. Navadno so tudi vse dizajnerske ideje usmerjene v puščice navzgor, kar naj bi predstavljalo rast. Pri nas je to drugače. Gre navzdol, tudi črta na dizajnu naših steklenic to nakazuje. Mi imamo svojo rast, zaklade spodaj.«
V vinoteki imajo 20 različnih vin vključno s penino. Čeprav imajo seveda željo proizvesti in tudi prodati vse več vina, je eden glavnih ciljev biti še naprej butični in se izogniti agresivni komercialni proizvodnji.
Kakor koli, Motovun svoje čarobnosti ne skriva le za grajskim vhodom na vrhu griča, ampak ponuja še mnogo več.
