Grad Rihemberk: vzpon gospodov Rihemberških ustavila smrt (FOTO)
Konec aprila so se za obiskovalce znova odprla vrata gradu Rihemberk. Ta je letos dobil novo vsebino tudi v okviru prenove. V začetku leta je bila namreč dokončana obnova prvih notranjih prostorov, grajskih soban, ki so samevale skoraj 80 let.
V prvem nadstropju vhodnega poslopja s stolpom je tako nastal sprejemno-interpretacijski center za obiskovalce, nadgrajen s sodobno predstavitvijo grajske zgodbe ter naravovarstvenega pomena gradu in njegove okolice, ki bo obiskovalcem približal tudi tematiko varovanja narave v okviru območij Nature 2000, katerih del je tudi Rihemberk. Urejen je v dveh večjih prostorih nad glavnim vhodom v grajski kompleks.
Mogočni grad na skalnem pomolu vzpetine Golec nad vasjo Branik je eden najstarejših na Slovenskem. Kompleks, ki je nepravilne oblike, je začel nastajati v začetku 13. stoletja na mestu, kjer je bilo nekoč veliko starejše prazgodovinsko gradišče. Že zgodaj je dobil tudi mogočen stolp in kapelo, v poznejših stoletjih pa so mu dodajali dodatne stavbe in nove obrambne strukture.
Miniran in požgan
Prvi lastniki so bili gospodje Rihemberški, plemiška družina, ki je služila goriškim grofom. Gradu in kraju pod njim so tudi dali ime Rihemberk, in to se je ohranilo še dolgo potem, ko je rodbina izumrla. Kmalu po prihodu na Goriško so Rihemberški aktivno stopili v tamkajšnje dogajanje. Vodili so tudi pragmatično poročno politiko, s katero so se sorodstveno povezali s številnimi pomembnimi plemiškimi rodbinami na Goriškem in Kranjskem, kar jim je prineslo obsežno posest.
Njihov nadaljnji vzpon je preprečila usoda – leta 1371 je umrl zadnji moški potomec rodbine. Njihove posesti so pripadle goriškim grofom in po letu 1500 Habsburžanom.
V 30. letih 16. stoletja je grad Rihemberk prišel v roke plemiške rodbine Lanthieri, ki je precej vplivala na razvoj gradu. Lastniki gradu so bili več kot 400 let. To je v slovenskem prostoru velika redkost, saj so grajske stavbe praviloma pogosto menjale lastnika.
Lanthierji so na Rihemberku pustili najmočnejši pečat, saj so ga sredi 17. stoletja prezidali iz srednjeveškega gradu v ugledno rezidenco ambiciozne plemiške rodbine in mu tako nadeli današnjo podobo. Leta 1910 je umrl zadnji moški potomec rodbine Lanthieri, Karel Friderik.
Rodbinsko dediščino po njem je prevzela njegova hči Karolina, poročena z Erdmanom baronom Levetzowom. Družina Levetzow-Lanthieri je nato na gradu Rihemberk gospodarila do konca druge svetovne vojne. Razkošna palača, v kakršno so Lanthierji grad preoblikovali do konca 19. stoletja, je nato skoraj povsem izginila v vojnah 20. stoletja.
Rodbina Lanthieri ga je imela več kot 400 let, kar je v slovenskem prostoru velika redkost, saj so grajske stavbe praviloma pogosto menjale lastnika.
Grad so februarja 1944 požgali in minirali partizani. Po tej vojni ga je začela obnavljati zavezniška vojaška uprava, po priključitvi Primorske pa je bil nacionaliziran in šele v šestdesetih letih je bil deležen resnejših obnovitvenih del. Leta 1999 so grad Rihemberk razglasili za kulturni spomenik državnega pomena. Istega leta je prešel v last Republike Slovenije.
Zorilnica vipavskega vinjaka
Okoli leta 2000 je stekla še ena faza prenove, nezaključena, potem pa je bil grad več let ponovno zapuščen in prepuščen propadu. V letu 2013 je prešel v last lokalne skupnosti, na podlagi neodplačne pogodbe med Republiko Slovenijo, ministrstvom za kulturo in Mestno občino Nova Gorica. Ta se je s pogodbo zavezala, da bo grad obnovila. V letu 2017 je bil tako grajski kompleks delno urejen in odprt za javnost. Upravlja ga Mestna občina Nova Gorica, za programe za obiskovalce pa skrbi Svitar, zavod za oblikovanje prostora, zgodovino in umetnost.
Obiskovalcem so na voljo individualni ali vodeni ogledi ter več drugih interpretacijskih vsebin in kulturno-zgodovinskih dogodkov. Grad zadnja leta živi kot kulturno-turistični objekt in se razvija v eno bolj obiskanih in priljubljenih točk v tem delu Slovenije.
so ga razglasili za kulturni spomenik državnega pomena.
Pomemben je tako za Branik kot za celotno regijo, saj je del fantastične kulturne dediščine, hkrati bo tudi pomembno prizorišče evropske prestolnice kulture leta 2025, je izpostavil novogoriški župan dr. Klemen Miklavič: »Z odprtjem centra za obiskovalce in sanitarij v vhodnem objektu smo dokazali, da je bila to prava poteza. Lokalci čutimo ta grad kot svoj, smo bližje, imamo skupno identiteto, zato tudi za objekt bolje skrbimo. Rihemberk je tudi biser turistične destinacije Vipavska dolina, v katero je vključena tudi Mestna občina Nova Gorica.
S tem smo prispevali k boljši prepoznavnosti, k atraktivnosti celotne Vipavske doline in celotne Goriške regije. Grad je poseben tudi zato, ker so v vse, kar se v njem dogaja, in v obnovo vključeni tudi domačini iz Branika, pa tudi širše. Pobude za njegovo vsebino prihajajo iz konzorcija mladih vinarjev Spodnje Vipavske doline, ki so predlagali, da bi v kletnih prostorih namestili zorilnico vipavskega vinjaka. Tukaj prebiva tudi redka vrsta netopirjev in otroci imajo priložnost, da se s to zelo nenavadno živaljo spoznajo od blizu in tako širijo svoje znanje o naši naravni dediščini.«
