Vrtnica v žganju in z ocvirki
Vse smo že videli, tekmovanja v pripravi solate pa še ne,« je bil eden od komentarjev, ki so na začetku tedna pospremili prijetni kulinarični dogodek na robu Solkana. Tam je novogoriška obrtno-podjetniška zbornica v sodelovanju z Javnim zavodom za turizem Nova Gorica in Vipavska dolina pripravila tekmovanje v sestavljanju solate, v kateri sta morali biti dve sestavini, solkanski radič in ocvirki, vse drugo pa je bilo prepuščeno domišljiji kuharjev. Ti so ustvarili še nekatere druge jedi in vanje iznajdljivo vključili za Solkan značilni radič, ki je med domačini imenovan sukenski regut, na drugi strani meje pa to prelepo zimsko solato poznajo pod imenom goriška roža oziroma Rosa di Gorizia.
Kaj je regutino
V okolici Solkana je samo še nekaj kmetov, ki se ukvarjajo s pridelavo te zanimive, a hkrati tudi zahtevne vrtnine, ki pri nas doseže ceno tja do 20 evrov za kilogram. »A če boste šli globlje v Italijo, proti Torinu, bo cena še višja, tudi do 45 evrov za kilogram,« nam je spotoma omenil eden od domačinov.
Samo še nekaj kmetov ima na njivah to fotogenično zimsko vrtnino.
In katere odtenke solkanskega radiča so tokrat predstavili gostinci z obeh strani meje? Tu je bil, denimo, tekoči solkanski regut, imenovan regutino. »Kuhamo ga že več let,« je o radičevem žganju, ki je počasi kapljalo iz kotla, pojasnil Jakob Golob iz Ošterije Žogica, ki se je je že pred leti prejelo ime Hiša soukenskega reguta. Njen chef Matej Vodan si je domislil poseben fondi: regrat, pomočen v vročo ocvirkovo mast.
Frika in marmelada
Na drugi strani meje, v goriški gostilni Alla Luna (lahko bi rekli Pri luni), sta Elena Pintar in Evalda Stepančič pripravili okrogle ocvrtke, začinjene z radičem, na poseben način sta pripravili tudi friko. Ta je bila videti kot janežev upognjenec, narejena pa je bila iz sira, ki so mu okus podčrtala janeževa semena, in dopolnjena z nadevom iz solkanskega radiča.
Na kulinaričnem dogodku je ustvarjalno energijo pokazala tudi ekipa iz Gostilne Štirna. Jasmina in Jurij Golob sta se osredotočila na polento, ki sta jo postregla s klobaso kožarico oziroma s krodeginom, radičem in teranom. Druga jed je bila nemara še bolj presenetljiva, kajti miniaturne ameriške palačinke sta zakonca dopolnila z domačo radičevo marmelado, ki je lepo poudarjala sladkost in hkrati zajela nežno grenkobo tega prelepega solkanskega pridelka.
Tudi v Ošteriji Branik so razmišljali o sladkih notah: solkanski radič so vključili v za grižljaj velike šamrole, sladice iz listnatega testa, polnjene s sladko kremo.
Zmagovalna solata
Za 4 osebe:
2–3 pesti solkanskega radiča, približno 1 dl navadnega jogurta, 1–2 žlički gorčice, 1 žlička medu, približno 100 g prekajenih svinjskih ličnic (guanciale), nekaj žlic prepraženih ocvirkov, manjša pest orehov, 1 manjše jabolko, 3–4 žlice skute, oljčno olje, vinski kis, sušen oziroma dehidriran rumenjak ali dva (če imamo), sol
Radič operemo. Pripravimo zabelo: v posodici zmešamo nekaj žlic oljčnega olja, gorčico, jogurt, med in sol. Prekajene svinjske ličnice narežemo na tanke rezine in jih popražimo v ponvi, nato pa zalijemo s kisom in pokuhamo, da kis izgubi ostrino. Tako pripravljene dodamo k zabeli in pomešamo. Radič preložimo v skledo, ga pokapamo z oljem, razporedimo na krožnik in dodamo omako, ki mora biti še mlačna. Pazljivo pomešamo. Na solato posujemo na grobo nasekljane orehe in jabolko, ki smo ga olupili in narezali na kocke. Za svežino dodamo kepice skute, zaključimo z ocvirki. Če želimo, čez naribamo še dehidriran rumenjak ali dva.
