V trgovinah bodo pridelovali hrano

Veleblagovnice nenehno iščejo načine, kako privabiti čim več kupcev. Prepoznale so, da je ključ v zdravem življenjskem slogu in v proizvodih, ki so odgovorni do okolja. Kupci si želijo zagotovila o izvoru in kakovosti hrane, ki jo kupujejo, tega pa ni enostavno pridobiti, saj se je že prevečkrat izkazalo, da so podatki na embalažah zavajajoči ali celo lažni.

​Trgovine pridelujejo hrano

Rešitev te težave je ključ do uspeha nemškega podjetja Infarm, ki je začelo v velikih trgovinah nameščati t. i. notranje kmetije, ki omogočajo kupcem, da hrano dobijo neposredno iz pridelave in popolnoma svežo. Gre za tehnologijo hidroponike, pri kateri rastline gojijo v tekočih ali želatinoznih substratih s hranili pod LED-žarnicami, ki posnemajo dnevno svetlobo.

Tako v glavnem gojijo solato in začimbe, lahko pa tudi jagode in paradižnik. Rastline so zaprte v posebnih komorah, ki vzdržujejo ustrezno vlago in toploto ter zagotavljajo higiensko neoporečnost. Po videzu nekoliko spominjajo na velike prosojne zamrzovalne skrinje, a so za trgovca energetsko ugodne in učinkovite pa tudi atraktivne. Svoj sistem so namestili že v več kot 1000 prodajalnah po Evropi, 50 samo v Berlinu, zdaj pa pripravljajo serijo gojilnic za London, kjer naj bi jih v enem letu namestili kar 200. Soustanovitelj podjetja Osnat Michaeli je razkril, da tovrstni pristop zniža ceno prevoza, manj je odpadne hrane, obenem ni potrebe po embalaži, poleg tega pa ti sistemi ne potrebujejo pesticidov in drugih strupov za odganjanje škodljivcev.

​Tehnologija za nove čase

Rastline, ki jih pridelujemo v zaprtih prostorih, so gensko prilagojene rasti v drugačnih razmerah, kar pomeni, da so drugačnega okusa, včasih celo videza. Večina izmed nas že uživa tovrstno zelenjavo in začimbe, ne da bi se tega sploh zavedali. Seveda je bilo veliko debat o kakovosti tovrstne hrane, vendar je za povprečnega potrošnika razlika zanemarljiva ali pa jo je pripravljen spregledati zaradi nižje cene in dostopnosti. Ljudje raje posežejo po izdelkih, ki jih vidijo in se lahko prepričajo o njihovem izvoru.

Nezaupanje je vsaj deloma upravičeno, saj se neredko tudi na tržnicah, kjer pričakujemo, da prodajajo zdravo domačo hrano, izkaže, da nas vlečejo za nos, saj kupujejo pridelke v zamejskih prehranskih megatržnicah – pogosto so drugega kakovostnega razreda ali tik pred potekom roka uporabe.

Nekoč normalno, danes ekološko

​Želja po čim večjem zaslužku in nadzoru nad pridelavo in prodajo hrane je v približno dveh desetletjih močno znižala kakovost hrane, ki jo uživamo. To je še posebno očitno v tako imenovanih drugorazrednih državah EU, kar naj bi se sicer uredilo, vendar še ostajajo številna vprašanja in težave. Hrana, ki jo danes prodajajo pod oznako ekološko in je opazno dražja od druge, je bila nekoč običajna hrana, ki smo jo kupovali v samopostrežbah in na tržnicah. Starejše generacije se zavedajo, da so izgubile nadzor nad hrano, večina mladih pa nima privzgojene zavesti o pomenu zdrave prehrane, ki je močno prepletena z našim okoljem in tudi nami; gre za vzajemen odnos, ki ga moramo spoštovati. Vsakršno ukrivljanje in izzivanje pravil se je doslej grdo maščevalo.