VRT

V drugi polovici oktobra začnemo saditi grmovnice

Jeseni sadimo listopadne okrasne grmovnice. Idealen čas je, ko so rastline v mirovanju, pri listavcih takrat, ko listje odpade.
Fotografija: Sadike z golimi koreninami so cenejše. FOTO: Guliver/Getty Images
Odpri galerijo
Sadike z golimi koreninami so cenejše. FOTO: Guliver/Getty Images

Preden se odpravimo v vrtnarijo ali k drevesničarju, naredimo načrt, kam bomo sadili in kaj. Okrasne grmovnice bodo del našega vrta vrsto let, zato jih ne gre saditi po trenutnem navdihu, temveč po premisleku. Pri tem upoštevamo rastne zahteve posameznih rastlin, glede na njihovo velikost v odrasli dobi jim odmerimo ustrezno velik prostor, umestimo jih tako, da bodo v sozvočju z drugimi rastlinami in drugimi elementi vrta. Ne bo odveč, če si načrt skiciramo in se posvetujemo s strokovnjakom. Pravi naslov bo kar drevesničar oziroma vrtnar, pri katerem bomo opravili nakup sadik.

Najlažje nad rastlinski šok

Sadilna jama naj bo dovolj velika. FOTO: Guliver/Getty Images
Sadilna jama naj bo dovolj velika. FOTO: Guliver/Getty Images
Sajenje jeseni je najbolj primerno zato, ker rastline, ki so v mirovanju, najlaže preživijo šok, ki ga povzroči presajanje. To velja zlasti za rastline z golimi koreninami, ki jih prodajajo predvsem drevesničarji. Presajanje s koreninsko grudo je nekoliko manj stresno, zato jih lahko sadimo kadar koli. So pa tiste v loncih seveda bistveno dražje, zato si jih običajno privoščimo le, ko jih kupimo le nekaj. Če nameravamo zasaditi na primer nekaj deset metrov žive meje, pa bomo bržkone premislili glede cene.

Pri sadikah z golimi koreninami preverimo, kdaj so bile izkopane, kupujmo le tiste najbolj sveže. Idealno bi bilo, da jih drevesničar izkoplje, tik preden jih odnesemo. Sadiko je treba čim prej posaditi, zato je najbolje, da si teren na vrtu oziroma sadilne jame pripravimo vnaprej, in ko prinesemo sadike, jih lahko nemudoma posadimo. Če so korenine suhe, jih je treba pred sajenjem namočiti v vodi, dovolj bo nekaj minut. Tudi pri sadikah v loncu preverimo, ali je koreninska gruda dovolj vlažna.
Ne glede na to, ali kupujemo sadike s koreninsko grudo ali golimi koreninami, bodimo vselej pozorni na videz rastline. Natančno si oglejmo lubje in pri rastlinah v loncu tudi listje, lubje mora biti napeto, listi pa ne uveli.

Flis ali žakljevina

Tudi pri sadikah pazimo, da se ne presušijo. FOTO: Guliver/Getty Images
Tudi pri sadikah pazimo, da se ne presušijo. FOTO: Guliver/Getty Images
Sadilna jama za grmovnice mora biti tako globoka, da grm posadimo enako globoko, kot je rastel v loncu ali na gredi. V širino pa naj jama meri najmanj dvakrat toliko, kot je širok koreninski sistem. Če smo jo pripravili vnaprej, pred saditvijo samo preverimo, ali je ustrezna. Večina grmovnic ima rada rahlo prepustna tla, zato pri sajenju dodajamo kakovostno mešanico zemlje oziroma substrata in po potrebi ustrezno pognojimo. Ko sadiko postavimo v zemljo, jo rahlo zasujemo, malo potresemo sadiko, da se prst razporedi med korenine, in na koncu potlačimo z roko. Posajeno grmovnico dobro zalijemo in zemljo okoli nje bogato obložimo z zastirko. Najboljša izbira so sekanci ali lubje, ki zadržujejo vlago in dušijo plevele, poleg tega imajo okrasno funkcijo. V suhih zimah letos posajene grmovnice občasno zalijemo, zimzelene pa pred mrazom zaščitimo s kopreno iz flisa ali žakljevine.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije