To je zelena oaza lepot in miru (FOTO)
Kje si bil, v Gorskem kotarju?« me je po vrnitvi, ko sem o čudoviti izkušnji zelene oaze in miru razlagal v družbi prijateljev, pobaral eden od navzočih in nadaljeval: »Ampak, kako si že nazaj, ali ni to v Črni gori?« Po nekaj besedah smo družno spoznali, da je povsem zamešal, mislil je namreč Kotor, obalno mesto v omenjeni državi.
Lapsus ali nepoznavanje geografije, pravzaprav ni pomembno, to je bil eden od kazalnikov, da večina našo južno državo pozna le po obali in otokih, čeprav skriva mnogo drugih prav tako čudovitih destinacij. Ena od njih je gotovo Gorski kotar, ki se naslanja na spodnji del naše kokoške. Z razlogom mu rečejo zeleno srce Hrvaške. Gre za hribovito gozdnato območje med Karlovcem in Reko, pravzaprav ga mnogi na poti proti Kvarnerju ali Dalmaciji sekajo, čas pa je, da se tam tudi ustavijo.
Čeprav Gorski kotar nima morja, to ne pomeni, da boste prikrajšani za čofotanje. Le letos je bilo na Lokvarskem jezeru drugače. Namesto da bi se v čisti vodi kopali ali denimo supali, so se obiskovalci lahko sprehodili po dnu jezera. Dobesedno. Iz umetnega jezera, ki je sestavni del hidroenergetskega kompleksa Vinodol, so zaradi vzdrževalnih del po 22 letih izčrpali 35 milijonov kubičnih metrov vode. »Pričakovali smo, da bo hoja po dnu jezera atrakcija, a ne, da bo takšna,« presenečena pove lokalna vodnica Jelena Holenko Pirc. Pojasni še, da je osvežitev v Lokvarskem jezeru res prijetna, vsako leto pa privablja več turistov. Turistično je nekoliko bolj znano Bajersko jezero v kraju Fužine. Gre prav tako za umetno gradnjo iz istega časa kot omenjeno, iz 50. let prejšnjega stoletja. Okoli jezera je čudovita panoramska pot, primerna tudi za kolesa in vozičkanje. Obe sta bogati z ribjim življem. Na krožnikih so priljubljene predvsem postrvi. Regija pa slovi še po eni specialiteti – žabjih krakih. Ti so, preverjeno, res slastni v hotelu in restavraciji Birotaj.
Narodni park
Gorski kotar daje zatočišče tudi trem velikim evropskim zverem, in sicer risu, medvedu in volku. Dobršen del gozdnega kraljestva, kjer domujejo omenjene zveri, so umestili v Narodni park Risnjak. Je eden od osmih hrvaških narodnih parkov, a brez dvoma med najveličastnejšimi in razgibanimi. Obsega 6400 kvadratnih kilometrov, v njem izvira tudi nam znana reka Kolpa. Ima še polno drugih znamenitosti, ki so enostavno dostopne brez posebnih priprav ali opreme. Ne pravijo zaman, da tako tisti, ki si želijo aktivnejšega oddiha, kakor tudi bolj ležerni, ki iščejo le mir na Zemlji, tu najdejo svoj raj. Tisti nekoliko bolj adrenalina željni pa se lahko podajo na opazovanje rjavega medveda v naravi. Romeo Mance z Ravne Gore, ki se sicer profesionalno ukvarja s fotografijo v divjini, je postavil potrebno infrastrukturo in je tik pred tem, da pridobi vsa ustrezna dovoljenja. Brez dvoma se vam z nekaj sreče obeta nepozabna izkušnja.
Mini Postojnska jama
Naravne lepote se skrivajo celo pod zemljo. Le nekaj kilometrov iz Fužin je jama Vrelo, ki je svojevrstna tudi zaradi tega, ker je v celoti dostopna za invalidske in otroške vozičke, saj je brez pregrad in stopnic. Domačini ji pravijo kar mini Postojnska jama. Upravičeno. To med 3,5 in 4 milijoni let staro podzemno čudo je povsem po naključju odkril delavec, ko so gradili Bajersko jezero. Če se v 300-metrsko jamo podate z vodnikom, vam bo razkril vrsto skritih čudes, ki jih je v tisočletjih ustvarila narava. Sicer pa, kot pravijo, je jama v zimskem času primerna, da se ogreješ, v letnem pa, da se ohladiš, ima namreč stalno temperaturo 8 stopinj Celzija.
Naslednja naravna znamenitost, ki naj bo pod oznako »ogled nujen«, je soteska Kamačnik. Okolica za hip kanček spominja na naše Divje jezero pri Idriji, a se tam pešpot po kakšnih 100 metrih konča, Kamačnik pa je z dolžino skoraj štirih kilometrov že prava mini treking tura. Bolj ko se poglabljate v divjino, bolj zaprta postaja soteska.
Ljubitelji zgodovine pridejo na svoj račun že tik čez državno mejo na Brodu na Kolpi. Dvorec Zrinskih iz leta 1651 s svojo stalno zbirko ne nudi le vpogleda v obdobje Frankopanov, temveč tudi v pestro floro in favno Gorskega kotarja.
